Zakaj so banke in zavarovalnice izvzete iz koronapaketa

MST
02.04.2020 15:59

Finančna industrija je v tej krizi, za razliko od krize leta 2008, postavljena v drugačen položaj. Ukrepi iz prvega koronapaketa zanjo namreč naj ne bi veljali

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Igor Napast

Megazakon, zakonski paket za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa, ne velja za družbe, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost, torej v osnovi za banke in zavarovalnice. Če te družbe sprejemajo ukrepe, kot so napotitev delavcev na čakanje, na varstvo otrok in drugih iz prvega paketa, namenjenega za pomoč delodajalcem in samozaposlenim, za njih tako imenovani protikoronski zakon ne velja. To je na tviterju potrdil in pojasnil vodja strokovne skupine, ki je Janševi vladi svetovala in pomagala pri pripravi ukrepov, Matej Lahovnik
{twitter}https://twitter.com/LahovnikMatej/status/1244380706333171714?s=20{/twitter}
Iz panoge smo neuradno prejeli veliko kritik in pripomb, češ da je ureditev sporna, ker dve panogi arbitrarno postavlja v slabši položaj, tudi denimo nasproti farmacevtskim, energetskim in drugim družbam, ki bolj ali manj normalno poslujejo naprej in čutijo kvečjemu upočasnjevanje posla, ne pa dramatičnih padcev. V slabšem in torej diskriminatornem položaju naj bi bili tako tudi zaposleni v tej podjetjih. Iz političnih krogov je slišati, da bi v tej panogi glede na dobro kondicijo, v kateri so in manjšo izpostavljenost velikim in takojšnjim padcem, lahko brez težav sami servisirali čakanje na delo, varstvo od doma in drugo. 
Iz Lahovnikovega tvita lahko razumemo - za dodatna pojasnila trenutno ni dosegljiv -, da bodo zavarovalnice in  banke v tem času tako ali tako bolj ali manj normalno delovale, poslovale, predvsem banke pa bodo gotovo vključene tudi v poroštveno shemo, ki se pripravlja in naj bi bila nared v dveh tednih. Na ta način bodo pridobile v bistvu veliko posla, ki da za njih ne bo predstavljal velikega tveganja in bodo lahko na trg plasirale denar, ki bi ga trenutno sicer težje. Večje slovenske banke, kot so NLB, Nova KBM in Abanka, so po sanaciji 2013 kapitalsko ustrezne in dobro kapitalizirane. 

Igor Napast
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta