Gre za predlog novele, ki so ga pripravili v iniciativi Glas ljudstva. Predsednica odbora Tamara Kozlovič (Svoboda) je zaradi umika predloga novele odpovedala za danes sklicano sejo odbora.
Iz iniciative Glas ljudstva pa so sporočili, da je bil umik predloga novele dogovorjen s koalicijskimi poslanci. Predlog bi po njihovi oceni jasno ločil javno in zasebno zdravstvo, in sicer je predvideval odpravo popoldanskega dela zdravnikov pri zasebnih izvajalcih in koncesionarjih ter uvedbo konkurenčne prepovedi dela.
V iniciativi so predlog novele pripravili po kritikah sprememb, ki naj bi jih ministrstvo za zdravje vključilo v osnutek novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Takrat so ocenili, da spremembe odstopajo od napovedane jasne ločitve javnega in zasebnega zdravstva, saj še naprej dovoljujejo delo javnih zdravnikov pri koncesionarjih. Miha Kordiš in Šetinc Pašek sta predlog novele nato v DZ vložila 17. septembra 2024.
Zdaj so v dogovoru s koalicijskimi strankami Gibanje Svoboda, SD in Levica svoj predlog zakona umaknili, da bodo lahko omenjene stranke karseda hitro pripeljale do zakonske potrditve svoj predlog. Z njim v iniciativi Glas ljudstva sicer niso zadovoljni, a so dobili zagotovilo, da bodo vključeni v proces dokončnega oblikovanja zakona v državnem zboru.
"Javnemu zdravstvu in pacientom ne bo koristil zakon, ki bi na eni strani sicer omejeval trenutne škodljive prakse, na drugi strani pa ustvarjal zakonske podlage in odpiral nove obvode za finančno in kadrovsko izčrpavanje javnega zdravstvenega sistema," so glede s strani koalicije predlaganega zakona povedali na današnji izjavi za javnost.
Strankam so predali ključna konkretna določila o vsebini zakona, za katera pričakujejo, da jih bodo v poslanskih skupinah še danes tudi javno podprli. Zato pričakujejo, da bo zakon uveljavil načelo neprofitnega dela z javnimi sredstvi tudi za koncesionarje, tako da bodo presežki javnih sredstev namenjeni za razvoj zdravstvene dejavnosti, opremo in izobraževanje in ne za izplačevanje dobička.
Pričakujejo tudi, da bo dodatno delo v javnih zavodih nagrajeno tako, da nagrade ne bodo spodbujale prenosa slabše plačanega dopoldanskega dela v bolje plačano popoldansko delo po podjemnih pogodbah, da bo ločnica med javnim in zasebnim jasna tudi pri dodatnem delu zdravstvenih delavcev in da bo delo na vodilnih mestih nezdružljivo z dvojno prakso, saj gre za očiten konflikt interesov.
Poleg tega so kot pričakovano ključno točko prihodnje zakonodaje izpostavili, da bo ločitev javnega in zasebnega sektorja izrecno uveljavljena tudi pri določilih o "dnevnih bolnišnicah".
Izjava koalicije
"V koaliciji pozdravljamo umik Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je pripravil Glas Ljudstva. Umik, ki ga v koaliciji razumemo kot signal zaupanja, da bomo z vladnim zakonom postavili stroga pravila in omejitve v bran javnemu zdravstvenemu sistemu s ciljem zagotavljanja stabilnosti in delovanje sistema. Glasu Ljudstva se koalicija obenem zahvaljuje za tvorno sodelovanje pri snovanju sprememb, ki so za javni zdravstveni sistem nujne. Verjamemo, da bomo tudi pri sprejemanju vladnega zakona še naprej sodelovali.
Z Glasom Ljudstva smo se, tako kot s preostalo civilno družbo, tekom priprave vladnega zakona sestali večkrat. V zakon so bili dodani tudi nekateri njihovi predlogi in rešitve. Vladni zakon tako odraža tudi njihove poglede na to, kako bi javni zdravstveni sistem moral delovati in načine, na katerega ga moramo ščititi pred privatizacijo, pa naj bo to pri podeljevanju koncesij, soglasjih za popoldansko delo ali pri vodenju javnih zdravstvenih zavodov.
Glede nekaterih še odprtih točk, ki so jih izpostavili na današnji konferenci, pa izpostavljamo naslednje:
- Za tem, da bodo tudi koncesionarji morali presežke prihodkov nad odhodki iz opravljanja javne zdravstvene službe namenjati za razvoj zdravstvene dejavnosti, opremo in izobraževanje, stojijo vse poslanske skupine koalicije in bo nujen sestavni del zakona ob končnem glasovanju v državnem zboru.
- Delo po podjemnih pogodbah v javnih zdravstvenih zavodih bo strogo regulirano in dovoljeno izjemoma. Plačevanje teh storitev, torej "tarifa" podjemnih pogodb, bo zamejena, zdravstveni zavod pa bo moral dokazati stroškovno učinkovitost takega dela v primerjavi z drugimi možnimi oblikami opravljanja le-tega. Zakon tudi vzpostavlja mehanizme, s katerimi bo ministrstvo za zdravje imelo večji pregled nad tem, koliko dela se opravi na ta način, v katerih zavodih in s strani katerih zdravstvenih delavcev, kar bo omogočalo aktivnejšo vodenje politike za omejevanje potrebe po tej obliki dela.
- Zakon vzpostavlja jasno ločnico med javnim in zasebnim zdravstvenim sektorjem, ki se ne smeta prekrivati v škodo javnega zdravstvenega sektorja. Za vodje oddelkov v javnih zdravstvenih zavodih velja pogoj, da ne smejo biti izvajalci zdravstvene dejavnosti, imeti soglasje za delo pri drugem delodajalcu ali soglasje za sklenitev pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, vključno z dopolnilnim delom, pri zasebnikih ali zasebnikih-koncesionarjih.
- Ureditev, ki jo zakon predvideva za dnevne bolnišnice, ne omogoča parazitiranja pridobitnih zasebnih klinik pri javnih zavodih, ampak je namenjena ureditvi zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva za paciente. Pomislek je na mestu, vendar bo v zakonu dovolj varovalk, s katerimi ne bo dopuščeno, da bi zasebni zdravstveni sektor svoje paciente prelil na javne zdravstvene zavode.
Predloge, ki jih tudi med samim zakonodajnim postopkom pričakujemo v velikem številu, bomo sprejemali in preučevali ves čas obravnave zakona. Brez dvoma bomo tudi z Glasom Ljudstva še naprej sodelovali s skupnim ciljem, da ustavimo privatizacijo in razpadanje slovenskega javnega zdravstvenega sistema in prvič v zgodovini samostojne Slovenije sprejmemo spremembo zakonodaje, ki ta sistem stabilizira in izboljša, ne pa da ga nadalje razkraja."
Poslanska skupina Levica
Poslanska skupina Gibanje Svoboda
Poslanska skupina Socialni demokrati
