Elizabeta Planinšič
Vse do konca meseca je v strokovnem usklajevanju predlog zakona o kazenskem postopku (ZKP). Ministrstvo sprejema pripombe in predloge zainteresirane javnosti vse do 30. novembra. Pravosodna ministrica Andreja Katič je pri spreminjanju ZKP bolj previdna kot njen predhodnik Goran Klemenčič. Glede na objavljen predlog zakon ne predvideva sprememb pri sodnih preiskavah. A kot pojasnjujejo na pravosodnem ministrstvu, predlog zakona jasneje določa posamezna preiskovalna dejanja. Predlagana novela tako uvaja tožilsko oziroma policijsko zaslišanje priče v predkazenskem postopku in ureja zaslišanje osumljencev brez navzočega odvetnika. Povečuje tudi možnost vsebinskega odločanja pritožbenih sodišč.
Glavni Klemenčičev poraz
Na ministrstvu za pravosodje so spomnili, da od leta 2000 poteka priprava novega modela kazenskega postopka, ki bi določil drugačno vlogo in pooblastila policije, tožilstva in sodišča v kazenskem postopku - predvsem gre za prenos pristojnosti za preiskavo s sodišča na tožilstvo. A zaradi velikega nasprotovanja, ki ga je bila deležna Klemenčičeva novela zakona, zdaj predlog ne vsebuje sprememb glede sodne preiskave. Klemenčič je namreč v svojem reformnem zaletu na področju pravosodja z obrazložitvijo, da je Slovenija ena redkih držav, ki še niso odpravile sodne preiskave, ter da imamo enega najpočasnejših in najmanj učinkovitih sodnih postopkov, predlagal spremembe ZKP, ki je omejeval (ne sicer popolnoma odpravil) sodno preiskavo.
Skoraj dve desetletji že iščemo nov model kazenskega postopka, a za zdaj sodna preiskava ostaja
Cilj tudi krepitev zaupanja v pravno državo
"S predlogom novele zasledujemo tudi cilj večje transparentnosti in krepitve zaupanja v pravno državo z uvajanjem možnosti podaje ločenih mnenj na vrhovnem sodišču. To bo pomembno prispevalo k razvoju sodne prakse," so prepričani na pravosodnem ministrstvu. "Državni tožilec bo moral pri združevanju zadev v predkazenskem postopku ter pri vložitvi obtožnega akta in zahteve za preiskavo postopati bolj racionalno, vzpostavlja se podlaga za odločanje izvenobravnavnega senata v primeru nestrinjanja preiskovalnega sodnika s predlaganimi prikritimi preiskovalnimi ukrepi, hišnimi in osebnimi preiskavami," je med drugim prebrati v predlagani noveli. In še, da bi izvenobravnavni sodnik z namenom racionalizacije in pospešitve kazenskega postopka dobil večja pooblastila, med drugim možnost, da sam odloči o spremembi varnostnih ukrepov, preklicu pogojne obsodbe, izbrisu obsodbe in prenehanju varnostnih ukrepov. "Ker pogosto vračanje zadev z višjega na prvostopno sodišče marsikdaj po nepotrebnem podaljšuje postopke, je z vidika povečevanja učinkovitosti kazenskega sodstva podrobneje urejen pritožbeni postopek, in sicer v smeri, da se doseže večja možnost vsebinskega odločanja na drugi stopnji, kar pomeni hitrejše pravnomočne kazenske sodbe," je še zapisano v predlogu.
Predlog še preučujejo
Da je čas do konca novembra in da bodo do tedaj predlog podrobno preučili in podali svoje pripombe ter da so nekaj odgovorov predlagatelju že podali, so na naše vprašanje, kaj menijo o predlagani noveli ZKP odgovorili tako na vrhovnem sodišču, na vrhovnem državnem tožilstvu, na policiji kot iz odvetniške zbornice. Tako za zdaj ni znano, ali se jim rešitve v noveli zdijo primerne ali ne.
Mudi se zaradi poziva Evropske komisije
Novela zakona naj bi bila pomembna tudi zaradi poziva Evropske komisije Sloveniji izpred enega tedna, naj začne ustrezno izvajati direktivo EU o pravicah žrtev kaznivih dejanj. Če tega ne bo storila v dveh mesecih, lahko komisija zadevo predloži Sodišču EU. Ta direktiva žrtvam kaznivih dejanj zagotavlja jasne pravice dostopa do informacij, sodelovanja v kazenskem postopku ter prejemanja podpore in zaščite, prilagojene njihovim potrebam. Poleg tega zagotavlja opredelitev ranljivih žrtev, kot so otroci, žrtve posilstva ali invalidi, tako da lahko med kazenskimi postopki prejmejo dodatno zaščito. Direktiva bi morala biti prenesena v nacionalno zakonodajo do 16. novembra 2015, pa se to pri nas še ni zgodilo. Sicer naj bi bila slovenska pravna ureditev, pojasnjujejo na pravosodnem ministrstvu, že pred sprejetjem navedene direktive leta 2012 vsebovala večje število rešitev, s katerimi se izboljšuje položaj žrtev kaznivih dejanj in ki po svoji vsebini predstavljajo delno implementacijo direktive. Druge rešitve pa naj bi bila v slovensko zakonodajo vnesla novela zakona o kazenskem postopku, ki potem lani ni bil sprejet. Tako naj bi večji del direktive EU o pravicah žrtev implementirali s predlagano novelo ZKP. Katičeva si zato želi, da bi bil predlog novele zakona sprejet v razumnem roku.
