V seriji sprememb, ki jih v času koronakrize uvaja ministrstvo za okolje, je tudi preoblikovanje zakona o vodah. Ta je v torek zvečer kljub nasprotovanju opozicije in zainteresirane javnosti prestal obravnavo na odboru za infrastrukturo, okolje in prostor. Na vodnih in priobalnih zemljiščih predlog dopušča gradnjo objektov v javni rabi, kot so denimo občinska kopališča ali čolnarne, je dejal v razpravi minister za okolje Andrej Vizjak.
A spreminja se tudi sporni člen o prepovedi gradnje okolju nevarnih objektov na vodovarstvenih območjih. Gre za člen, ki ga je v primeru Magne, verjetno najbolj razvpitem okoljskem umeščanju doslej, izpostavljal nevladnik Gorazd Marinček. Kaj bo, če bo zakon potrjen, omogočal investitorjem? "Po odobritvi ministra praktično vse," opozarja Marinček. Minister Vizjak medtem trdi, da je varovalk v sistemu dovolj, še vedno se bodo presojali vplivi na okolje. Proti rahljanju pravil o umeščanju proizvodnje, ki vključuje nevarne snovi, so se izrekli tudi pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ter na zbornici komunalnih podjetij, ki združujejo upravljavce vodovodnih sistemov v državi. Ob način spreminjanja okoljske zakonodaje so se prav tako obregnili pri varuhu človekovih pravic, saj da "je v zadnjem času zaznan modus operandi ministrstva priprave pomanjkljivo obrazloženih ali celo neobrazloženih predlogov predpisov", kar vzbuja "resno skrb nad zaznano širšo degradacijo temeljnih postulatov varstva okolja, tako z vidika nacionalnih predpisov kot mednarodnih standardov".
O tem, da je bolje gradnjo prepovedati, kot jo dovoliti z dodatnimi varovalkami, je prepričan Uroš Macerl iz društva Eko krog, ki je poleg Zasavja dejavno tudi v Anhovem. "Eternit v Anhovem je mesec pred onesnaženjem dobil vsa dovoljenja, da do nesreč ne more priti. Sedaj ljudje hodijo s posodami po čisto pitno vodo," pravi Macerl. Da je vodovarstvenih območij v državi veliko in da veliko nevarnih objektov že stoji na teh območjih, argumentirajo na ministrstvu. A Marinček odgovarja: "Tudi Tovarna avtomobilov Maribor stoji na vodovarstvenem območju, pa koga bomo klicali k odgovornosti, Nemce?"
Nobena presoja ne prepreči nesreč
"Predlagane spremembe zakona so povsem nepotrebne, nepremišljene in vračanje v neke stare čase, ko gradnja tudi na vodovarstvenih območjih in celo v povsem naravnem okolju ni bila vprašljiva. Posledice so bile marsikje že usodne za vodne ekosisteme in podtalnico (onesnaženje Krupe, Kemis, Termit, Anhovo …), nesreč noben model ali presoja vpliva na okolje ne more preprečiti," pa je jasen profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, strokovnjak za celinske vode dr. Mihael J. Toman. Namesto da bi stare nevarne objekte v prihodnje sanirali z namenom zmanjšanja potencialnih nesreč ali jih celo odstranili, razmišljamo o novih, pravi in dodaja, da so slovenske celinske vode pod vse večjimi pritiski: "Ne le zaradi klasičnega onesnaževanja (z odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda močno zamujamo) in onesnaževanja s sodobnimi, izjemno nevarnimi onesnaževali, ki kronično vplivajo naše zdravje, ampak tudi z obremenitvami vodnih teles, kot so številne pregrade na rekah za namene energetskih objektov in gradnje zadrževalnikov vode. Ni dopustno, da kratkoročni politični ali celo kapitalski interesi določajo politiko do voda in njihovo upravljanje."
"Ni dopustno, da kratkoročni politični ali celo kapitalski interesi določajo politiko do voda in njihovo upravljanje"
Merimo premalo
V Sloveniji peša tudi monitoring, zato ni popolnoma jasno, v kakšnem stanju so slovenske vode, pojasnjuje Toman. "Spremljanje stanja tekočih in stoječih vod ter podtalnice kaže, da določevani kemijski parametri kažejo dobro stanje, je pa vprašanje, ali relevantno v meritve vključujejo nevarne kemikalije, ki so posledica sodobnega načina življenja. Občasne bolj poglobljene analize pokažejo prisotnost motilcev endokrinega sistema, ostankov zdravil, farmacevtskih proizvodov. Ocena ekološkega stanja je v številnih vodnih telesih slaba, posebno izstopajo vode na kmetijskih površinah zaradi spremenjenega hidromorfološkega stanja. Tudi jezera niso v dobrem stanju, slabšata se Blejsko in Bohinjsko. Omenja se celo možnost gradenj čolnarn pod določenimi pogoji, kar vedno pomeni obremenitve. Že v 80 letih prejšnjega stoletja so takšne objekte na Danskem odstranjevali, tudi kraljeva družina ni bila izvzeta. Ko sledim dogajanjem na ministrstvu zadnja leta, se mi zdi, kot da smo prepričani, da je vodnega bogastva dovolj, da ga premalo izkoriščamo in da lahko sprejme vse mogoče nasilje. Evropske države gredo po drugi poti. Zakaj jim ne sledimo? Je res kapital pri nas tako močan?" se sprašuje Toman.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
