Zapisi z roko samo še v muzejih? Miša Molk si ne predstavlja, da bi dedku Mrazu pisala z računalnikom

"Razvoj informacijske tehnologije in prevladujoča uporaba računalnika v pisnem komuniciranju je privedla do zmanjšanja motoričnih spretnosti, ki jih razvijamo s pisanjem z roko. Napisati eno stran z roko predstavlja pravi fizični napor. Učitelji opažajo in mladi poudarjajo, da skoraj ne znajo več pisati z roko, njihove kretnje so toge, neizdelane, nerodne. Tudi veliko večino osebnih sporočil, npr. čestitk za rojstni dan, zahval ali pohval, izrazov sožalja pošiljamo in prejemamo preko e-pošte. E-pošta ima moč množičnega, poceni pa tudi neosebnega komuniciranja. Z enim klikom lahko pošljete sporočilo več stotim prejemnikom," so opozorili pri društvi Radi pišemo z roko.
Medtem ko obstaja bojazen, da bi pisanje z roko povsem zamenjali računalniki in telefoni, so Finci pred nekaj več kot dvema letoma naredili korak v tej smeri. Pozornost so namreč usmerili na učenje tipkanja. Namesto učenja pisanih črk so uvedli predmet hitrega pisanja z računalniško tipkovnico. Kot smo že takrat poročali v Večeru, se v ta predmet otroci vključijo takoj po tem, ko se naučijo pisati tiskane črke. Starši in otroci so bili nad spremembami navdušeni, zadržani pa so zlasti nevroznanstveniki. Slednji pravijo, da ročno pisanje dobro vpliva na razvoj možganov, motoriko in preprečuje disleksijo. 
Da na pisanje z roko niso povsem pozabili, dokazujejo štirje sogovorniki. Pisateljica Janja Vidmar, Aksinja Kermauner, predsednica Društva slovenskih pisateljev, sicer pisateljica, pesnica in učiteljica, televizijska voditeljica MIša Molk ter Jernej Pikalo, minister za šolstvo znanost in šport.

Mogoče bodo nekoč zapisi z roko razstavljeni le še v muzejih kot artefakti

Pisateljica Janja Vidmar pravi, da si mnogo zapiskov, zamisli in komentarjev zapisuje ročno. "Pred davnimi leti in pol ducata odsluženih tipkovnic sem v vaše časopisno podjetje nosila rokopise v zvezkih, da jih je tajnica prijazno pretipkavala. Tudi moji časi so se vmes digitalizirali, ampak še vedno imam prostor okrog računalnika zatrpan z ročno popisanimi listi, samolepilnimi lističi, zvezki in beležnicami. Po mojem gre za avtomatizem."
Vidmarjeva pravi, da se pisanju z roko še ni nikoli odrekla. "Redno ga vzdržujem, najbrž je tako z vsemi nami, ki smo še generacija pisanja z roko kot kompleksne veščine, ki obsega motorične, zaznavne in kognitivne spretnosti." Obaležila je tudi teden pisanja z roko. Kako? "Na prošnjo šole ali dveh sem jim ob obeležju pisanja z roko odposlala nekaj ročno napisanih pisem." 

Da bi dedku Mrazu pisala na računalnik?

Televizijska voditeljica Miša Molk v pogovoru razkrije, da ji pisanje z roko veliko pomeni. "Vedno nosim v torbici mali blokec in pisalo. In se kar kje ustavim na kavi pa kaj zapišem. Tudi, ko pripravljam gradivo za goste v oddaji, si pogosto najprej zaznamke zapišem z roko in si jih bolj zapolnim kot tiste, natisnjene. Včasih gre tako celo hitreje kot na računalniku. Bolj za res se mi zdi. Tudi vsa, bolj osebna sporočila ali pozdrave pišem z roko."
Pravi, da njena pisava veliko pove tudi o tem, v kakšnem stanju je, ko piše. "Tudi v svoj dnevnik si zapisujem misli in po pisavi vem, kako sem se takrat počutila, ko berem za nazaj. Če pišem nagnjeno v desno, vem, da sem bila zbrana in mirna. Če pišem pokonci, pa je to znak hitrosti in skrbi, da črke ne bi zaostajale za mislimi. Ko sama prejmem kakšno pismo, razglednico ali čestitko, napisano z roko, me vedno vznemiri. Gre za zelo oseben stik in sem do pisave in oblike pisma zelo pozorna."

Digitalizacija ne sme nadomestiti pisanja z roko

Pisave z roko ne gre zanemariti, se strinja tudi šolski minister Jernej Pikalo. "Pisanje z roko tudi sam razumem kot izjemno pomembno v razvoju ključnih spretnosti in veščin posameznika. Grafomotorične sposobnosti, ki jih razvijamo ob pisanju z roko, namreč prispevajo tudi k razvoju drugih finih sposobnosti posameznika ter izboljšujejo koordinacijo gibov in glave - možganov. Zato kot oče in kot minister, pristojen za izobraževanje, zagovarjam mnenje, da je učenje in krepitev pisanja z roko ena od temeljnih spretnosti za nadaljnji razvoj otrok in mladostnikov v izobraževalnem sistemu."
Tudi sam se pisanju z roko ni odrekel, kot pravi, večino dokumentov, tako vsakdanjih kot bolj slavnostnih, podpisuje ročno. "Tudi vse zabeležke različnih srečanj, ki jih opravim v funkciji ministra, napišem z nalivnim peresom, kar je še dodatna redkost v današnjem času."

Če so ji učitelji prepovedali pisati, snovi ni poslušala

Predsednica Društva pisateljev Slovenije Aksinja Kermauner se spominja, da je bilo pisanje z roko zanjo pomembno že v času šolanja. "Ker mi je bil poleg slušnega in vizualnega učnega stila vedno blizu kinestetični, sem imela v šoli vse zvezke popisane in porisane. Če so mi učitelji to prepovedali, pač snovi nisem poslušala. Pisanje z roko je dostikrat podpora pomnjenju, zato ga ne bi smeli tako zanemarjati."