Državni urad za makroanalize in razvoj je ob novi analizi o "pomanjkanju delovne sile" pripravil posvet, in "ker je bil fokus na iskanju rešitev", so povabili predstavnike ministrstva, gospodarstva in stroke, ne pa delavcev in delavskih predstavnikov, so pojasnili. V analizi ugotavljajo, da največ "prostih kapacitet" obstaja med šolajočimi se in upokojenci. A že ko govorijo o starejših, ki so delovno neaktivni, ne govorijo o izkušnjah teh delavcev, ampak da je "te ljudi treba opremiti s primernimi znanji".
"Ne bo pomagala nobena represija"
Po besedah Tilna Božiča se na ministrstvu za delo sicer zavedajo, da delodajalci tudi pritiskajo na delavce, da izkoristijo zakonsko možnost in zadnji dve leti pred upokojitvijo preživijo na zavodu za zaposlovanje. "Če ljudje bežijo s trga dela, ne bo pomagala nobena represija," je pojasnil, da iščejo "mehke ukrepe". Ajša Hajzeri iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je pojasnila, da so imeli težave najti sodelavce s področja prava in informatike. "Zgorevajo nam ljudje na osnovnih delih sistema in bežijo drugam," je opozorila na pogoje dela. Tudi Valerija Okorn iz zavoda za zaposlovanje je pritrdila opozorilu Marine Lukšič Hacin iz ZRC SAZU, da bi cilj politike in sistema javnih institucij moral biti, da ljudje ostanejo v Sloveniji. "To pomeni tudi, da bi bilo integracijske programe bolje vezati na dejanske potrebe, ne pa na status ljudi," je dejala. Ekonomistka Nada Stropnik je dodala, da sta glavni oviri, zakaj ljudje v Sloveniji ne ostajajo ali se ne vračajo, pogojevanje pravic z znanjem slovenskega jezika in nekonkurenčne plače, ki so prenizke.
To šteje
Kot predstavnika gospodarstva sta na posvetu sodelovala tudi Saša Cvetko iz škofjeloškega podjetja Knauf Insulation in Anton Zvonko Kink iz Revoza, kjer so uvedli sistem vajeništva, razpisujejo nekaj štipendij za študij, a še vedno najemajo 25 odstotkov delavcev glede na število redno zaposlenih prek agencijskega dela. V družbi Knauf Insulation so v zadnjih letih med sodelavce uspešno vključili begunce in azilante, zaradi štiriizmenskega dela so jim sami organizirali tečaj slovenskega jezika, strokovnjaka za umetno inteligenco pa so, ker ga niso našli v Sloveniji, zaposlili iz Indije. V podjetju opozarjajo, da imajo sodelavci problem s sistemskimi vzorci diskriminacije: na bankah ne morejo odpreti računa, pri okencih se srečajo z neprijaznostjo in togostjo. "Ankete med delavci nismo delali, a iz izkušenj so glavna motivacija, da sodelavci ostanejo z nami, plača, delovni pogoji - sodelavcem veliko pomenijo tudi preventivni zdravniški pregledi - in kvaliteta življenja, tako narava kot dober javni sistem vrtcev in šol," je pojasnila Saša Cvetko.
Mnoge delavce vidijo le kot objekte, ki opravljajo, kar bodo kmalu delali stroji
