Petra Lesjak Tušek
Iz podjetniških vrst opozarjajo na nesprejemljivo odločitev gospodarskega ministrstva (MGRT) Zdravka Počivalška, da nenadoma zapre razpis za digitalno prenovo podjetij, v okviru katerega je bilo podjetjem na voljo okoli 12,4 milijona evrov sredstev oziroma 3,1 milijona na letni ravni; gre za kombinacijo državnih in evropskih virov za sofinanciranje projektov v obdobju od 2019 do 2023. Razpoložljivi denar bi po ocenah, objavljenih ob razpisu, zadostoval za podporo okoli 120 projektom v celotnem obdobju oziroma 30 projektom letno. V okviru razpisa bi imela mikro, mala in srednje velika podjetja z najmanj pet zaposlenimi možnost pridobiti nepovratna sredstva v višini od 30.000 do 100.000 evrov za sofinanciranje upravičenih stroškov do največ 60 odstotkov, s pomočjo katerih bi si lahko zagotovila tehnično opremljenost in digitalno transformacijo ključnih proizvodnih in poslovnih procesov. Razpis je bil osredotočen na podjetja na območju vzhodne kohezijske regije, ki v razvoju še vedno zaostaja za zahodom in za premostitev razvojnih razlik potrebuje toliko več podpore na ključnih razvojnih področjih.
Da je bilo zaprtje razpisa (ki je bil sicer objavljen že oktobra lani) potrebno zaradi zagotavljanja sredstev za nujno potrebne ukrepe za blažitev posledic koronavirusa, so objavili ob novici o ukinjenem razpisu na spletni strani Slovenskega podjetniškega sklada. Kot so nadalje pojasnili v odgovoru na naša vprašanja, MGRT kot tudi izvajalske institucije, vključno s Slovenskim podjetniškim skladom, prilagajajo ukrepe situaciji, v kateri se je znašlo gospodarstvo zaradi epidemije. "Poleg že sprejetih interventnih zakonov, s katerimi smo reševali delovna mesta in zagotavljali likvidnost, je vlada sprejela sklepe glede začasnega zadržanja proračuna z namenom, da vsa finančna sredstva nameni za odpravo posledic epidemije covida-19. V tej luči je MGRT pripravil Program covid-19, ki bo predstavljal podlago za državne pomoči in zajema tudi ukrepe za digitalno transformacijo. "Menimo, da je digitalizacija in digitalna transformacija v teh časih izjemnega pomena, vendar pa je treba ukrep prilagoditi razmeram," so dodali. Na MGRT smo sicer naslovili še vprašanja, če ne bi bila to premostitvena, podporna sredstva, s tem pa tudi sredstva podjetjem, podobno kot velja pri spodbudah gradbenih projektov, ki jih vlada izpostavlja kot ključne ukrepe za izhod iz koronakrize. O tem se na MGRT niso opredelili.
Prilagajanja in preusmerjanja
Kako si odločitev razlaga in komentira, smo vprašali še predsednika razvojnega sveta regije vzhodna kohezija Ivana Žagarja. Pravi, da se je spremenjeni gospodarski sliki sveta, Evrope in Slovenije moralo prilagoditi tudi izvajanje kohezijske politike v celotni Evropski uniji kot tudi v Sloveniji. "Evropski parlament je v marcu in aprilu sprejel dva svežnja sprememb kohezijskih uredb, ki omogočajo sprostitev sredstev evropske kohezijske politike za pomoč podjetjem, zdravstvenemu sektorju in trgu dela v času kriznih razmer zaradi covida-19. Vlada RS je za solidarnost in socialno varnost ljudi ter za gospodarstvo s prvim protikriznim paketom zagotovila 6 do 7 odstotkov BDP, od tega okrog 275 milijonov evrov razpoložljivih evropskih sredstev obdobja 2014-2020, ki bi zaradi krize v vsakem primeru ostala neporabljena," poudarja. Ukrepi za blaženje posledic pandemije covida-19 v okviru kohezijske politike, ki so jih oblikovala posamezna resorna ministrstva, z njimi pa je bil seznanjen tudi odbor za spremljanje operativnega programa, so tako predvsem na področju zdravstva, gospodarstva, ohranitev zaposlitev in izobraževanja.
Upajo, da gre le za zamike
Župan mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler je nedavno opozoril še na to, da je eden od umaknjenih razpisov tudi razpis ministrstva za izobraževanje za sofinanciranje investicij v novogradnje športnih dvoran in novogradnje ali rekonstrukcije športnih bazenov, bazenske tehnike v letu 2020, na katerem je Slovenj Gradec kandidiral za opremo načrtovanega letnega bazena. Razpis je ministrstvo umaknilo že konec marca. "Si pa vsi želimo, da gre zgolj za začasno zadržanje financiranja in ne odstop ali popoln umik financiranja, da se bo to nadaljevalo po rebalansu državnega proračuna in ko bomo videli, kakšne so pravzaprav finančne posledice krize," ocenjuje Klugler.
Zdaj mehke vsebine niso več prvenstvene
Na RRA Koroška podobno pričakujejo, da sredstva iz več razpisov, tudi drugih, ki jih zdaj prilagajajo spremembam, ne bodo izgubljena, temveč da bodo le kvečjemu spremenjene časovnice. Kot si razlagajo in kot po dostopnih informacijah tudi kaže, je zdaj spremenjen princip, potem ko je bil ta prej že obrnjen, da torej zdaj tako imenovane mehke vsebine niso več primarne, temveč so znova v ospredju gradbeni, infrastrukturni projekti. Za te je prej veljalo, da ne bodo več podprti z evropskimi viri oziroma da niso več tisti, na katere bi lahko stavili pri prijavah na razpise, in da prijave vsebinsko že v osnovi nimajo več možnosti za uspeh. Ali in do kod bodo zajeti v morebitni razvojni, strukturni del ukrepov v tretjem paketu, ki bo sledil prvima vladnima protikoronskima zakonodajnima paketoma, pa za zdaj ni jasno.
Hkrati krepitev dogovorov regij
Je pa minister Počivalšek na drugi strani nedavno podpisal s predsednikom Razvojnega sveta regije jugovzhodne Slovenije Gregorjem Macedonijem dodatek dogovora o razvoju jugovzhodne regije. Z njim bo za izvedbo 27 projektov namenjenih skupno 56 milijonov evrov, so objavili na MGRT. Večina projektov je s področja razvoja poslovnega okolja, mobilnosti in gradnje komunalne infrastrukture. Prav tako gre za instrument evropske kohezijske politike. Ob tem minister izpostavil, da moramo v Sloveniji "zmanjševati razlike med regijami, med urbanimi središči in podeželjem, med centrom in obrobjem države".
Obiščite spletno stran brez oglasov.
