Zaradi klimatskih sprememb so najbolj ogroženi vinogradi in sadovnjaki

Peter Pribožič, vodja kmetijskih svetovalcev pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu na Ptuju, ugotavlja, kar lahko laiki spoznavamo na neposreden način, namreč da so vremenske razmere glede temperatur, padavin in sončnih ur že lahko pogubne za naravno vegetacijo. S tem tudi za dejavnost, ki je večinoma vezana na naravne pogoje, kakršno je kmetijstvo. Panoga je soočena s čedalje večjimi ekološkimi omejitvami, problemi in prilagoditvami, ki jih narekujejo podnebne spremembe. Kmetje iščejo rešitve, zaščitne ukrepe, a so finančno omejeni.​

Le korak do pozebe in suše

Pribožič: "Padavin je bilo malo, temperature so višje in tudi sončnih ur je bilo več, kot je v januarju normalno. Kmetijstvo je ranljivo, saj se rastline na te spremembe odzovejo. V trajnih nasadih sadja in vinske trte se posledično začne pretakati sok. V naravi je denimo leska v cvetenju, kar nakazuje, da so se rastline na spremenjene klimatske pogoje že odzvale. Nevarnost je za zimsko pozebo." Kot opozarja Pribožič, bi vdor izrazito hladnega zraka v kasnejših mesecih, ki bi temperature znižal krepko pod ničlo za nekaj dni, povzročil pokanje lesa, saj sok v rastlinah v takšnih razmerah začne zmrzovati. Take razmere so pogubne zaradi prezgodnjega odganjanja listov in cvetov, ki jih potem znova lahko uniči spomladanska pozeba, kakršni sta bili v letih 2017 in 2018.

Rastline so zmedene

Mojca Druzovič z velike sadjarske kmetije v Slovenskih goricah: "Če bodo temperature še nekaj dni takšne, bo za sadjarje prava katastrofa. Drevesni sokovi še mirujejo in z njimi vegetacija, a dolgo ne bo več tako. Če bodo drevesa prezgodaj odganjala in zacvetela, je skoraj zagotovo mogoče pričakovati pozebo. Rastline so povsem zmedene, saj smo imeli zadnja štiri leta dvoje zmrzali, ko smo bili povsem brez pridelkov. Predlani pa je bil ta nenormalno velik."
​Gre za dolgoročne spremembe, zaradi katerih je obstoj trajnih nasadov ogrožen. Kako se je mogoče prilagoditi? Druzovičeva pojasni: "Težko. Če bi želeli zamenjati vrste jablan s tistimi, ki so primerne za toplejše kraje, to ne bi šlo, saj so zimske temperature zanje tod še vedno prenizke. Lahko samo upamo, da bodo temperature še nekaj časa dovolj nizke in ne bo prezgodnje vegetacije. Ker ko se bo pričela, bo težko še kaj popraviti." Opazili so razvoj bolezni in škodljivcev, ki bi jih morala uničiti ali vsaj omejiti zima. Druzovičeva poudarja, da si bolj kot odškodnin za pozebo ali sušo želijo, da bi lahko živeli od prodaje pridelka. Nasade imajo zavarovane in zaščitene s protitočnimi mrežami.

Trte ne počivajo, škodljivci napadajo

Odpornejši krompir

Miro Cvetko, ki na Ptujskem polju prideluje krompir, pravi: "Največja preglavica je zemlja. Prst, ki zamrzne, potem lepše razpade in škodljivcev je manj. Mi smo sajenje krompirja zadnja leta že zamaknili za 14 dni, a se nam je kljub temu zgodilo, da je v aprilu ali maju pozebel. Vendar imamo srečo, ker se rastlina hitro obraste. Edina mogoča zaščita je, da bi ga pokrivali s koprenami. Druga težava pa je, da zaradi manka padavin ni več tolikšne vlage v tleh."