Zaradi maratona asfaltirali ceste

Rekreativni kolesarski maraton Okoli Pohorja je ena največjih kolesarskih prireditev v Sloveniji. Letošnja, ki naj bi jo že četrto leto zapored družno organizirala Kolesarsko društvo Branik Maribor in naša časopisna hiša in bi bila že 42. po vrsti, zaradi epidemije koronavirusa žal odpade.
Do leta 1997 je maraton potekal na približno 147 kilometrov dolgi progi okoli Pohorja, od leta 1998 pa so prireditelji, da bi privabili čim več rekreativnega kolesarjenja željnih, najdaljši progi dodali še tri krajše - na 30, 50 in 72 kilometrov. "To je bil zadetek v polno, kajti prireditev je postala vabljiva tudi za manj izkušene kolesarje in predvsem za družine," je prepričan kolesarski stari maček Branko Rokavec.

Vse se je začelo s Fajdigo

Zamisel o maratonu se je porodila znanemu mariborskemu kolesarskemu delavcu Lojzetu Fajdigi in prvi maraton okoli Pohorja, v spomin na padli Pohorski bataljon, je bil 24. junija leta 1979. Vse niti prireditve so bile v rokah njenega pobudnika, ob njem pa se je organizacijsko začel kaliti prav Rokavec. Ko je Fajdiga maja 2016, star 96 let, preminil, je Rokavec prevzel vajeti vodje prireditve.

Sodil na 22 dirkah Po Sloveniji

Rokavec je ob delu v KD Branik nekaj let uspešno tekmoval na amaterskih dirkah po Sloveniji. "Doživel sem tudi nekaj neprijetnosti, na srečo nobene, ki bi huje zaznamovala moje življenje, saj je šlo za padce, ki so se končali zgolj z odrgninami, buškami in podplutbami. V Hočah denimo me je na kolesarski stezi povozil avtomobilist, podobno se je zgodilo na kolesarski stezi na cesti proti Pesnici," se spomni: "Bolj kot jaz je posledice padca čutilo kolo, zaradi zveriženosti sem moral kupiti novo, prav tako so mi jih nepridipravi nekaj ukradli. Zdaj imam dve mestni kolesi in dve tekmovalni, z mestnima na leto prevozim približno 2500 kilometrov, s tekmovalnima do 4000."

Maraton doživel korenite spremembe

Če kdo, potem Rokavec natančno ve, kakšne spremembe so se zgodile v zgodovini maratona Okoli Pohorja. "Ključna je bila odločitev o tem, da se ob najdaljši progi uvedejo še tri krajše, tako da je prireditev postala dostopnejša širšemu krogu rekreativnih kolesarjev. Maraton je prispeval tudi k temu, da so nekatere makadamske ceste, po katerih je potekal, hitreje, kot bi sicer, dobile asfaltno podlago. Med njimi tudi cesta od Vitanja do Doliča, saj je KD Branik pritiskal na ustrezne organe, da jo čim prej asfaltirajo. Tudi varnost med prireditvijo je doživela korenite spremembe. Če je na prvih prireditvah za varno kolesarjenje skrbelo le nekaj ljudi, je bilo teh pozneje iz prireditve v prireditev več. Zdaj moramo zagotoviti tudi kup dovoljenj, poskrbeti za spremstvo, redarje, varnostnike, policiste na motorjih, za cestne zapore, spremljevalno vozilo z mehanikom, sanitetno vozilo in še kaj, kar je povezano z velikimi stroški."