Pred slabima dvema tednoma je na Bledu potekalo prvo srečanje partnerjev v projektu VrH Julijcev, katerega cilj je izboljšati stanje osmih vrst in štirih habitatnih tipov Natura 2000 na skupno 303 hektarjih površine v Triglavskem narodnem parku.
Želijo zaščititi eno rastlinsko vrsto (alpsko možino) in več živalskih (dvoživki veliki pupek in hribski urh, pet vrst ptic - divji petelin, gozdni jereb, belka, kotorna in triprsti detel) ter štri habitatne tipe (travišča na kisli podlagi, gorsko ekstenzivno gojene travnike, visoka šotna barja in visokogorska jezera).
"Tega projekta pred 50 leti verjetno ne bi bilo, pred stotimi pa zanesljivo ne, ker je bilo stanje v naravi drugačno, kot je zdaj," je za časopis Dnevnik povedal direktor TNP Janez Rakar. Dodal je, da so spremembe, ki škodijo naravi vnesli ljudje, zato moramo tudi ljudje poskrbeti, da to delno popravimo.
Na izbranih lokacijah bodo vzpostavili 19 mirnih območij, kjer velika obremenjenost z obiskom predstavlja grožnjo preživetju vrst. Vodja naravovarstvene nadzorne službe v Triglavskem narodnem parku Sašo Horvat je za Dnevnik povedal, da so se v zadnjem času povečale prostočasne dejavnosti tudi v zimskem času in celo v nočnih urah. To pa se po njegovih besedah pozna tudi na okolju.
Mirnih območij ne bodo vzpostavili čez noč in tudi ni nujno, da bo šlo za popolno omejitev dostopa. Lahko bo šlo le za delne časovne omejitve v času največje občutljivosti določene vrste pa je povedal vodja oddelka za varstvo narave v javnem zavodu TNP Andrej Arih.
Sam projekt je sicer vreden 3,7 milijona evrov, od tega veliko večino prispeva Evropski sklad za regionalni razvoj. Kar 80 odstotkov bo zagotovila EU, preostala sredstva pa bo pokrila državna blagajna.
