Zasebni vrtci na udaru

Jasmina Cehnar Jasmina Cehnar
02.06.2019 17:23

Novela zakona o vrtcih bi občinam omogočila samostojno odločanje o financiranju zasebnih vrtcev. In ti predlogu ostro nasprotujejo.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Na ministrstvu pravijo, da so jih občine opozorile na spremenjeno demografijo, zaradi katere v javnih vrtcih že ostajajo nezasedena mesta, ki jih morajo občine kot ustanovitelji plačevati, hkrati pa financirati tudi zasebne vrtce v obsegu, kot ga določa zakon.
Andrej Petelinšek

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) bo zaradi afere Kengurujčki zaostrilo nadzor nad zasebnimi vrtci. V javno obravnavo je že poslalo novelo zakona o vrtcih, a z njo zasebne vrtce pošteno razburilo. Eden od predlogov namreč predvideva spremenjeno financiranje, po katerem bi občine same odločale o višini sofinanciranja zasebnih vrtcev. To je sicer že 23 let urejeno tako, da občine za vsakega otroka v zasebnem vrtcu prispevajo za 85 odstotkov stroškov glede na javni vrtec, kot jim nalaga zakon, v primeru sprejetja novele zakona pa bi lahko ta delež poljubno znižale.

Ogroženih 600 delovnih mest

"Predlagano financiranje zasebnih vrtcev ogroža obstoj in delovanje zasebnih vrtcev v prihodnje, kar pomeni izgubo številnih kakovostnih vrtcev," izpostavlja Taja Steblovnik, predsednica Združenja zasebnih vrtcev Slovenije, ki so ga zaradi novele zakona ustanovili te dni, vanj pa se je vključila že več kot polovica od 97 zasebnih vrtcev. Opozarjajo, da sprememba ogroža pravico staršev do izbire vrtca, zmanjšuje konkurenco in s tem kvaliteto predšolske vzgoje ter ogroža 600 delovnih mest vzgojiteljev in njihovih pomočnikov. Prizadeti so tudi, ker, kot pravijo, so bili zasebni vrtci v času krize "najbolj ekonomičen poslovni model. Sprašujemo se, zakaj sedaj, ko krize ni več in občine ne varčujejo, ukiniti sistem, ki je dobro funkcioniral v času najbolj okrnjenih proračunov."

MIZŠ: Pobudnik so občine

Na MIZŠ odgovarjajo, da so predlog pripravili na pobudo občin: "Na ta način bi se zagotovila racionalna poraba javnih sredstev." Kot pojasnjujejo, so jih občine opozorile na spremenjeno demografijo, zaradi katere v javnih vrtcih že ostajajo nezasedena mesta, ki jih morajo občine kot ustanoviteljice plačevati, hkrati pa financirati tudi zasebne vrtce v obsegu, kot ga določa zakon, to je 85 odstotkov na posameznega otroka. O takšnem stanju že poročajo na Mestni občini Ljubljana, kjer po poročanju MMC RTV Slovenija podpirajo predlagano spremembo. Na Mestni občini Maribor, kjer je bilo letos v vrtcih težko dobiti prosto mesto, se o predlogu še ne želijo izreči.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta