Do 10. maja bodo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport zbirali pripombe javnosti k predlaganim spremembam zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Minister dr. Jernej Pikalo je sredi minulega tedna na portalu eDemokracija objavil predlog, ki naj bi sledil odločbi ustavnega sodišča o financiranju zasebnih osnovnih šol iz leta 2014. "Zasebnim šolam, ki bodo izpolnjevale vse z zakonom določene pogoje, bo država za izvedbo programa zagotavljala 100 odstotkov sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje obveznega programa javne šole," je v povzetku spremembe povzel Pikalo. Novim generacijam otrok, ki bi jih starši vpisali na zasebne šole, bi država stoodstotno plačala obvezni program, ne pa tudi razširjenega. Sedaj oba financira v 85 odstotkih.
Ustavno sodišče je prvič presodilo, da državi zasebnega šolstva ni treba financirati, drugič, da ga mora
Jutranje varstvo kot del razširjenega programa
Pri nas imamo šest zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javno veljavni izobraževalni program, štiri v Ljubljani in dve v Mariboru. Prva, Waldorfska šola Ljubljana, je začela pouk v šolskem letu 1992/93, naslednja je bila katoliška Osnovna šola Alojzija Šuštarja Ljubljana, ki je začela pouk v šolskem letu 2008/09, preostale so še mlajše. "Delitev šol se mi zdi nesmiselna. Vse namreč delujemo v javnem interesu in smo del tega sistema. Zadnje čase poslušamo, kako kakovosten je naš šolski sistem, ampak tudi mi smo del njega. Delitev je organizacijske narave. Vse šole smo neprofitne in vse delujemo v javnem interesu," razlaga direktor prve zasebne šole pri nas Iztok Kordiš. Waldorfska šola se od drugih zasebnih šol sicer razlikuje po tem, da je financirana stoodstotno, saj je nastala pred spremembo zakonodaje. Kordiš je prepričan, da bi tako kot oni morale biti financirane tudi druge zasebne šole, saj bi le tako družinam zagotovili z deklaracijami določeno možnost izbire.
Gašper Kemperle, direktor najmlajše zasebne šole pri nas, Inštituta za celostno vzgojo in izobraževanje otrok LILA, ki šolo izvaja po posebnih pedagoških načelih vzgoje za življenje, pravi, da bi se predlagana ureditev v njihovi šoli precej poznala. Za zdaj izvajajo pouk v prvih štirih razredih osnovne šole, zato razširjeni program, kamor sodita tako jutranje varstvo kot podaljšano bivanje, poleg njiju pa še izbirne vsebine, predstavlja precejšnji delež. "Predlagana sprememba bi za nas pomenila za 15 do 20 odstotkov nižji prihodek," pojasnjuje, tretjino njihovih prihodkov predstavlja ravno razširjeni del programa. Spremembe, ki bi se dotaknile prihajajočih generacij, bi pomenile višjo šolnino zanje. "Ukvarjamo se z osnovnošolskim izobraževanjem in ne s pridobivanjem sredstev," opozori sogovornik. Dodaja, da očitno nismo vsi enaki pred zakonom, če starši, ki otroka vpišejo na zasebno šolo, niso upravičeni do financiranja razširjenega programa. "Zasebne šole smo financirane po pravilniku o normativih, ki velja za javne šole. Četudi bi bili stoodstotno financirani, bi starši še vedno morali plačati nadstandard," pravi Kemperle. Dodaja, da je zanimanja za zasebno izobraževanje veliko, "javnost si tega želi, država pa ne spodbuja".
V NSi bi dali vse, v Levici nič
Minister Jernej Pikalo bi do rešitve rad prišel še pred novim šolskim letom. Za spremembo zakonodaje pa bo ključna politična podpora. Medtem ko ga popolnoma podpirajo v SD in Desusu, v LMŠ pravijo, da ga pozdravljajo, do njega pa se bodo opredelili do konca tega tedna, tudi tako, da se bodo posvetovali z ustavnimi pravniki. V SMC pričakujejo, da bo Pikalo ustreznost novele preveril pri ustavnih pravnikih, v SAB so prepričani, da predlog ustrezno naslavlja problematiko. V Levici predloga še niso pregledali, do njega se bodo opredelili v naslednjih dneh, še vedno pa so mnenja, da zasebne šole javnega denarja ne bi smele dobiti. Medtem so tako v SDS, kjer pravijo, da je Pikalova rešitev protiustavna, kot v NSi prepričani, da bi zasebne šole morale biti financirane stoodstotno. Pričakujejo, da bo zakon še doživel spremembe, tudi zato, ker so v pogajanjih ob morebitnem vstopu v koalicijo z zdajšnjim predsednikom vlade Marjanom Šarcem že dosegli dogovor, da bi bile šole stoodstotno financirane, omejili pa bi, koliko zasebnih šol bi lahko obstajalo, razlagajo v NSi.
Ne zaradi kaprice, ampak razvoja drugih veščin
"Sem oče dveh otrok, ki sta obiskovala vrtec montessori in nadaljevala šolanje v istem programu. V eno od drugačnih šol ne hodita zaradi kaprice, ker bi bile druge slabe ali ne bi zagotavljale ustrezne izobrazbe, temveč zato, ker sem jima hotel ponuditi tudi razvoj drugih (socialnih) veščin, ki jih sicer, zaradi načina poučevanja, ni mogoče razvijati," pravi komunikator in voditelj Boštjan Klun. "Predlog, da se financira obvezni del programa in ukine financiranje razširjenega, se mi zdi tako zgrešen, kot bi plačali samo kirurgove reze in presaditev organa, šivanje pa bi morali poravnati sami. Predlog se zdi kot popolno nerazumevanje potreb učnega procesa, ki poteka skozi ves dan, ne ločuje na posamezne dele in teče povsem drugače kot v dnevih naših šol. Ocenjujem ga za slab poizkus ločevanja nedeljivega, ob čemer se zdi, da se reševanja loteva bolj ideološko kot vsebinsko in bo povzročil več škode kot koristi. Dejansko bomo tako dobili elitno šolo, ki si je večina ne bo mogla privoščiti," razmišlja sogovornik.
O financiranju zasebnih šol spet razpravlja tudi ustavno sodišče
Ustavno sodišče je v aprilu že na dveh sejah razpravljalo o ustavni pobudi Antona Kokalja in drugih staršev otrok, ki obiskujejo eno od katoliških zasebnih šol. Nekdanji poslanec NSi Kokalj je s starši že leta 2016 ponovno vložil ustavno presojo, tokrat s predlogom, da ustavno sodišče stopnjuje svojo odločitev. Drugi od pobudnikov, dr. Peter Gregorčič, dodaja, da starši predlagajo, naj sodišče samo določi način izvršitve svoje odločbe glede na to, da je zakonodajalec v vsem tem času ni uresničil. "Ustavno sodišče bo z obravnavo te zadeve še nadaljevalo," pravi generalni sekretar ustavnega sodišča dr. Sebastian Nerad. O financiranju zasebnih šol tam torej razpravljajo že tretjič.
Zaščita javnega šolstva
Zagovorniki javnega šolstva so v sindikatu Sviz že od ustanovitve, pravi glavni tajnik Branimir Štrukelj: "Kakovostno javno šolstvo je temelj, gibalo izobraževalnega sistema pri nas. Zmanjšuje socialne razlike in otrokom iz deprivilegiranih družin omogoča enakovredno izobrazbo, ki je temelj za njihovo boljšo perspektivo v življenju. Obrat, ki ga je ustavno sodišče naredilo v desetih letih, ko so najprej presodili, da je razlika v financiranju ustrezna, do tega, da je treba zasebne šole 100-odstotno financirati, je bil za nas neprijetno presenečenje." Država bi morala v celoti financirati javne osnovne in srednje šole, postopoma tudi vrtce in z ustavo omogočiti vsem enako dostopno javno šolstvo, zasebno pa bi moralo biti tisto, ki javno dopolnjuje s posebnimi pedagoškimi načeli in kulturnimi opredelitvami. Z zakonom pa bi morali določiti, v kolikšni meri je država sposobna financirati tudi zasebno šolstvo, razmišlja Štrukelj. Pozdravljajo intenco zakonodajalca, da pozitivno diskriminira javno šolstvo, saj ima zasebno na voljo še zasebne vire financiranja.
V združenju ravnateljev v rešitvi ministra Pikala ne vidijo posebnih težav, pravi predsednik združenja Gregor Pečan. Zasebnih šol je v tujini sicer več kot pri nas, a je delež financiranja s strani države pogosto enak nič, je prepričan Pečan. "Smo pa ravnatelji ves čas opozarjali, da so vse zasebne šole nastajale mimo veljavne zakonodaje. Upravičene bi bile le tam, kjer mreža javnih šol ne zmore poskrbeti za vse otroke. Pri nas pa so vse posegle v obstoječe šolske okoliše, starši bi brez težav te otroke vpisali na bližnjih javnih šolah," poudari Pečan in dodaja, da je moteče tudi dejstvo, da za zasebne šole ne veljajo enaki vatli - ne programi ne zakonodaja - kot za javne. Pečan je kritičen tudi do tega, da že več let ni možna nobena druga sprememba omenjenega zakona, saj bi marsikdo blokiral spremembe, dokler ne bo rešena zadeva s financiranjem zasebnega šolstva. To je od poslancev sila neodgovorno, nihče se ni pripravljen o čem drugem niti pogovarjati, zaključi sogovornik.
