Po tem, ko se je Igor Zorčič prejšnji teden poslovil iz koalicijske poslanske skupine SMC in napovedal, da z mesta predsednika državnega zbora ne namerava odstopiti, je vladajoča koalicija danes v državni zbor poslala predlog za njegovo razrešitev.
"Igor Zorčič je bil za predsednika državnega zbora izvoljen 5. marca 2020, ko se je oblikovala nova koalicija iz vrst SDS, SMC, NSi in DeSUS. GLede na to, da se je 26. marca 2021 spremenila sestava koalicijske poslanske skupine SMC, katere član ni več dosedanji predsednik državnega zbora Igor Zorčič, in je javno napovedano oblikovanje nove poslanske skupine, ki ne bo del koalicije, zato predlagamo njegovo razrešitev," so zapisali v besedilu predloga, ki so ga podpisali poslanci SMC, SDS in NSi.
"Razlogi za to so jasni, z izstopom treh poslancev iz poslanske skupine SMC in s tem tudi iz koalicije, so se spremenila razmerja. Po nepisanih pravilih prihaja predsednik državnega zbora iz druge največje koalicijske stranke, kar je zdaj Nova Slovenija. Seveda pa mora biti zdajšnji predsednik najprej razrešen," je za Vestnik povedal kandidat koalicije za predsednika državnega zbora in vodja poslancev NSi Jožef Horvat. Horvat meni, da če razrešitev in imenovanje novega predsednika državnega zbora na bosta uspela, bo to pomenilo odhod na predčasne volitve, poročajo na Vestniku. "Koalicija sama formalno nima toliko glasov. Imamo sicer podpisan sporazum o sodelovanju s SNS in tudi ustni dogovor o sodelovanju s štirimi poslanci Desusa, računamo tudi na podporo manjšinskih poslancev," je za omenjeni medji pojasnil Horvat.
Predlagajo sicer, da o Zorčičevi razrešitvi državni zbor v okviru izredne seje odloča že jutri. Za njegovo razrešitev bodo predlagatelji potrebovali absolutno večino, to je najmanj 46 glasov na tajnem glasovanju. Če jim bo to uspelo, bo Zorčiča na funkciji predsednika državnega zbora do imenovanja novega po poslovniku državnega zbora nadomestil najstarejši podpredsednik državnega zbora, to je Branko Simonovič iz vrst DeSUS.
"Vloženi podpisi pod predlog za razrešitev Zorčiča kažejo, da ima koalicija le še 38 glasov"
Koordinator Levice Luka Mesec in predsednik LMŠ Marjan Šarec napovedujeta nasprotovanje zamenjavi predsednika DZ in menita, da do nje niti ne more priti, če se bosta poslanca narodnih skupnosti držala parlamentarne prakse, da nista jeziček na tehtnici. Koalicija ima namreč sama 38 poslanskih glasov, z morebitno podporo poslancev DeSUS in SNS pa 45, torej glas premalo za zahtevano večino. Poslanca manjšin imata sicer z vlado podpisan sporazum o sodelovanju.
"Vloženi podpisi pod predlog za razrešitev Zorčiča kažejo, da ima koalicija le še 38 glasov. Torej smo očitno prišli do faze cenika," je ugotavljal Šarec. Dodal je, da bo manjkajoče glasove možno dobiti le s cenikom tistih, ki naj bi zamenjavo predsednika DZ potiho podprli. Tudi Horvata za novega predsednika DZ v LMŠ ne bodo podprli, če pride do glasovanja. Kot je ocenil Šarec, je Horvat v preteklosti zavajal, sicer pa mora koalicija sama zagotoviti večino za predsednika DZ.
Mesec pa upa, "da današnji podpis 2,8 milijona evrov težke pogodbe med Počivalškom in madžarsko narodno skupnostjo ne bo koga prepričal v to, da spremeni svoj glas na tajnem glasovanju".
Če predsedniku DZ preneha funkcija, ga po poslovniku DZ nadomešča najstarejši podpredsednik. To je zdaj Simonovič. Če bi bil Horvat izvoljen, pa bi bil to že četrti predsednik DZ v tem mandatu, drugi iz vrst NSi. V začetku mandata je DZ kratek čas vodil Tonin. Nasledil ga je Dejan Židan (SD), ki je odstopil po izvolitvi Janeza Janše za predsednika vlade, za predsednika DZ pa je bil zatem izvoljen Zorčič. (STA)
Kandidat vladajočih za novega predsednika državnega zbora je sicer vodja poslancev NSi Jožef Horvat. Tudi za imenovanje novega predsednika državnega zbora je postopek enak, so nam pojasnili v državnem zboru: na predlog najmanj desetih poslank in poslancev bodo o tem odločali v okviru seje, za potrditev kandidata pa bodo zopet morali zbrati vsaj 46 poslanskih glasov na tajnem glasovanju.