Manj prekomerno prehranjenih otrok, manj poškodovanih v transportnih nezgodah, manj okužb s klopnim meningoencefalitisom in manjšo umrljivost imamo v Sloveniji v primerjavi s prejšnjim letom. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so že četrto leto zapored preučili različne vire podatkov in kazalnike zdravja primerjali tudi med slovenskimi občinami. Če je med pozitivnimi premiki mogoče zaznati še nekoliko povečan delež odzivnosti v preventivnem programu Zora, ki preprečuje rak materničnega vratu, pa je še vedno skrb vzbujajoča raba alkohola med Slovenci. Povečal se je delež prometnih nesreč, ki jih povzročajo alkoholizirani udeleženci v prometu, prav tako pa tudi delež bolezni, ki jih je mogoče pripisati alkoholu, pravijo na nacionalnem inštitutu.
Bolj in manj zdrave občine
Med podatki, najbrž zato, ker jih spremljajo že dlje časa, ni bilo večjih presenečenj, pravi Tatjana Kofol Bric z NIJZ. So pa letos prvič narisali zemljevid prekomerne prehranjenosti odraslih po podatkih ankete Z zdravjem povezan vedenjski slog odraslih prebivalcev iz leta 2016, pojasnjuje sogovornica. "Presenetljivo je, da se sicer pričakovana razlika tako jasno kaže med zahodnim in vzhodnim delom Slovenije." In res, jasno je videti ločnico, po kateri so prebivalci vzhodnega dela bolj prehranjeni. Tudi slika prehranjenosti otrok je podobna, medtem ko je slika njihovega telesnega fitnesa obratna. Otroci severovzhodne Slovenije imajo torej tako kot njihovi starši več težav s telesno težo in so manj telesno aktivni.
"Bolj zdrave so praviloma občine, ki so razvojno in ekonomsko močnejše ter demografsko mlajše in bolj izobražene," ugotavlja Tatjana Kofol Bric in dodaja, da vidi rešitev za zmanjševanje neenakosti v zdravju z zmanjševanjem vseh drugih neenakosti med območji države. Če pa bi sogovornica morala oceniti zdravje celotne Slovenije, je to mogoče storiti z različnimi metodami in odgovori, poudari. "Ena od njih je, kako svoje zdravje ocenjujejo prebivalci Slovenije." Odgovore oziroma samooceno dobrega zdravja so objavili v letu 2016, v anketi o zdravju in zdravstvenem varstvu je 66 odstotkov prebivalcev ocenilo svoje zdravje kot dobro in zelo dobro. "Naslednja možnost je primerjava z drugimi državami v EU, kjer se Slovenija po večini kazalnikov uvršča v sredino držav EU, kazalniki so različni in razlike od povprečij EU so tako v pozitivno kot negativno smer," še izpostavlja sogovornica.
Kako lahko občina izboljša zdravje občanov?
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje poudarjajo, da imajo lokalne skupnosti ključno vlogo pri omogočanju in spodbujanju zdravega življenjskega sloga in telesne dejavnosti za krepitev zdravja občanov, tako s pomočjo ustreznega načrtovanja in izgradnje infrastrukture - igralnih površin, parkov, kolesarskih in peš poti, telovadnih, vadbenih in športnih prostorov - kot tudi z omogočanjem in financiranjem ali sofinanciranjem programov spodbujanja zdravega življenjskega sloga, vključno s programi telesne dejavnosti za krepitev zdravja, vadbenimi in športno-rekreativnimi programi.
Revščina med nižjimi v Evropi, a narašča
Sociolog, predavatelj na ljubljanski fakulteti za socialno delo dr. Srečo Dragoš o razlikah v zdravju občin pravi: "Če v družbi povečujete neenakosti, gredo vsi kazalniki kakovosti življenja navzdol." V mislih ima tako subjektivne, kot je občutek sreče, kot objektivne, kot so kazalniki zdravja. "Večja kot je neenakost, večje težave imamo zlasti s spodnjim slojem, kjer se razrašča revščina," pojasnjuje Dragoš in dodaja, da je ta pri nas sicer ena najnižjih med evropskimi državami, a narašča. Podobno je pri nas z neenakostjo med regijami in občinami, kjer neenakost ni tako velika kot v drugih državah, vseeno pa se razlike med občinami večajo. "Naloga države je, da to sanira s prerazporeditvijo sredstev pri financiranju občin," izpostavi Dragoš in pravi, da je tam, kjer so potrebe največje, denarja običajno najmanj. "Zaradi velike razdrobljenosti občin se te niso zmožne samofinancirati, občine pa dobivajo delež sredstev ne glede na njihovo razvitost ali podrazvitost." Četudi Slovenija ne sodi med države z nadpovprečno stopnjo revščine, pa to ne velja, če pogledamo posamezne občine, opozori Dragoš, občine v Zasavju, Posavju in Prekmurju so denimo ranljivo območje, kjer je razlike sedaj še mogoče zmanjšati. "Če bomo želeli bolj zdravo prebivalstvo, bomo morali dati večji poudarek zmanjšanju neenakosti," zaključi Dragoš.
Na NIJZ bodo podatke o zdravju v občinah analizirali tudi prihodnje leto, zaradi razširitve preventivnega programa Dora, s katerim preprečujemo rak dojk, bodo znani tudi ti podatki.
Maribor je bil najbolj tepen in z njim otroci
To, da je na karti, ki v sklopu zdravstvenih podob slovenskih občin prikazuje fitnes otrok, Maribor obarvan belo in ne temno kot večina drugih občin, ni dober znak. Po gibalnih sposobnostih štajerski in prekmurski otroci namreč še vedno zaostajajo za slovenskim povprečjem. Razlogov za to je več, pojasni dr. Gregor Starc, vodja SLOfita, nadgradnje nacionalnega programa spremljanja telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine, in profesor na fakulteti za šport v Ljubljani.
Fitnes otrok se izračuna iz štirih nalog, ki jih otroci opravijo v sklopu merjenj za športni karton, pokaže pa gibalno učinkovitost otrok. Maribor v tej zgodbi nosi več križev, pravi Starc: "Maribor je bil zelo tepen, ko je razpadla Jugoslavija, in malokatero mesto je takrat doživelo tak socialni šok kot Maribor. Stvari so se zelo obrnile navzdol in to se je zelo poznalo na otrocih." Potem so tukaj udarci, ki jih je prejela cela Slovenija - razpad Jugoslavije je slabo vplival na zdravstvene kartone Slovencev. Istočasno se je na policah namesto ene vrste čokolade znašlo 50 vrst, prišla je hitra prehrana in nekje v istem času še internet z računalniškimi igrami. "Predvsem fante je to potolklo in do leta 2010 so gibalne sposobnosti naših fantov upadale, šele kasneje nam je uspelo trend obrniti navzgor. To je fenomen v svetovnem merilu, mi smo edina država v svetu, kjer gredo stvari na boljše," pravi profesor na fakulteti za šport. A širše gledano, so slovenski otroci v evropski in svetovni špici. Pri skoku z mesta v daljino je povprečen otrok v Sloveniji med 20 odstotki najboljših v Evropi: "Naši sedemletniki so boljši od osemletnikov v Evropi, za eno leto prehitevajo vrstnike v Evropi, naša dekleta pa so boljša od večine fantov iste starosti v Evropi."
Naslednji, bolj mariborski križ, ko gre za gibalno sposobnost otrok, je precej nepričakovan. Starc: "Jaz vidim kot osnovno težavo v Mariboru nogomet. Na žalost je tako, da kjer je dominanten nogomet in se otroci fokusirajo nanj, to pomeni, da se ostale stvari ne razvijajo. Z nogometom dobijo otroci zelo reven gibalni vzorec. To ne velja samo za Maribor, ampak za vse kraje, kjer prevladuje nogomet. Je seveda tudi najbolj dostopen šport, pa tudi nogometna zveza zna pritegniti otroke. Dejansko so veliko talentov prevzeli drugim športom. K sreči je tukaj šola, ki da vse ostalo." Se pa tudi v Mariboru stanje izboljšuje, kar pa ne velja za podeželje in severovzhod države. "V Sloveniji se je pred leti zgodil obrat in so otroci, ki živijo v urbanih okoljih, boljši od otrok, ki živijo v ruralnih okoljih. Kmečki otroci so bili včasih močnejši, hitrejši, telesno bolj dejavni, ker so doma več delali. Danes pa je način življenja otrok v mestu in na podeželju zelo podoben - vsi imajo internet in televizijo, možnosti mestnih otrok za vadbo pa so bistveno večje kot na podeželju. Ta razlika se pričenja poznati in s tega vidika so otroci iz urbanega okolja privilegirani," pravi strokovnjak. (ank)
