"Dokument je strokoven in odraža kompetence posameznih izvajalcev v zdravstveni negi. Res pa je naplavil vse anomalije, ki so se skoraj 30 let kopičile, pa nas prej tisti, ki bi nas morali slišati, ko smo opozarjali nanje, niso dovolj dobro slišali. Težave pri organizaciji dela v zdravstveni negi so tam, kjer se v kader in razvoj zdravstvene nege ni vlagalo." S temi besedami se je na težave, ki so se pojavile ob septembrski uveljavitvi dokumenta o strokovnih kompetencah in aktivnostih v zdravstveni negi, odzvala Monika Ažman, predsednica Zbornice - Zveze zdravstvene nege, ki je tudi sodelovala pri pripravi dokumenta.
1387
srednjih medicinskih sester je z novimi pogodbami premeščenih na delovno mesto diplomirane medicinske sestre
Večja težava od kompetenc je pomanjkanje kadra
"Te dni se pospešeno ukvarjamo z organizacijo dela. Glavni problem, ki ga opaža cela Slovenija, je tehnična izvedba procesov, ki nam jih naroči zdravnik," pove pomočnica direktorja UKC Maribor za področje zdravstvene nege Hilda Rezar, ki ocenjuje, da večjega nemira v ustanovi zaradi nove ureditve ni, saj gre vendarle za pomemben korak za kader, ki je bil prej pogosto prezrt. Večja težava je pomanjkanje delavcev zdravstvene nege v terciarni dejavnosti, ki postaja kronična težava bolnišnic. V UKC Maribor je zaposlenih 1600 medicinskih sester, pomanjkanje je okoli 25-odstotno, razmerje med srednjimi in diplomiranimi sestrami pa se malenkost nagiba k diplomiranim. Deloma so se smernicam prilagodili že leta 2008 - kdo ima kakšne kompetence, je znano že dolgo. "Mislim, da se je trenutni nemir vnesel predvsem z družbenimi omrežji," doda Rezarjeva in poudari, da je vse "stvar pogovora in organizacije v zdravstvenem timu, ki dela najprej za paciente". (ank)