Srečko Klapš
Gospodinjstva so imela po podatkih ZBS konec leta 2021 preko 10 milijard evrov kreditov, kreditov v švicarskih frankih pa manj kot za 300 milijonov evrov.
Potem, ko so Združenje bank Slovenije (ZBS) s Stanislavo Zadravec Caprirollo, Gospodarska zbornica Slovenije s predsednikom Tiborjem Šimonko in prvim možem NLB Blažem Brodnjakom, pretekli teden apelirali na poslance, pred katerimi je predlog zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci v švicarskih frankih, naj le-tega ne sprejmejo, so včeraj poslanske skupine državnega zbora ponovno pozvali naj zagotovitvijo pravno varnost in predvidljivo poslovno okolje ter preprečijo gospodarsko škodo, ki bi po njihovem mnenju v primeru sprejetja zakona nastala.
ZBS o ročnem delu v bankah, ponovni državni pomoči in bankah brez licenc
Predlog zakona je 19. januarja podprl Odbor za finance, uvrščen pa je na dnevni red seje parlamenta 31. januarja. V ZBS menijo, da škodi mednarodnemu ugledu Slovenije zaradi rušenja zaupanja v pravno varnost in nepredvidljivosti poslovnega okolja. Da je operativno neizvedljiv, saj od bank in hranilnic zahteva poseg v kreditne pogodbe, ki so že iztekle in za katere podatki o kreditojemalcih niso več razpoložljivi. Po podatkih Banke Slovenije je bilo do leta 2015 odplačanih že 70 odstotkov pogodb. Poleg tega je tudi za še neodplačane kreditne pogodbe izvajanje zakona oteženo, saj slovenski bančni trg ne pozna kreditnih produktov v vsebini kot jo predvideva predlog zakona. Zanjo tudi ni razpoložljive IT podpore, kar pomeni ročno delo velikega dela zaposlenih v bankah. Tako v času obdelav, ki jih predlog zahteva, slovensko bančništvo ne bi moglo normalno nuditi bančnih in finančnih storitev. Predlog zakona predvideva visoke denarne kazni za neizvedbo aktivnosti v določenih rokih. Takšni stroški bi lahko skupaj z ostalimi stroški ogrozili finančno stabilnost bančnega sistema in potencialno potrebo po državni pomoči. Predviden je tudi odvzem licence, če banka v več kot desetih primerih v roku ne izvede zakonskih določil, ki so operativno neizvedljiva, saj ne bo moč pridobiti vseh podatkov. To pomeni, da bi v skrajnem primeru lahko več bank ostalo brez licence.
"Zakon de facto predstavlja razveljavitev sodb slovenskih sodišč"
V ZBS še menijo, da predlog krši več ustavnih načel ustave, nacionalne predpise in evropske predpise, vključno s posegom v pristojnosti Evropske centralne banke (ECB). "Predlog je v nasprotju z dosedanjimi odločitvami slovenskih sodišč, kakor tudi v nasprotju z dosedanjimi odločitvami Evropskega sodišča za človekove pravice. Predlog temelji na ponavljanju argumentov, ki jim redna sodišča na vseh stopnjah sojenja niso pritrdila. Zakon de facto predstavlja razveljavitev sodb slovenskih sodišč. Na obstoj bogate slovenske prakse pa kaže kar 143 zadetkov sodb sodišč na temo, ki jo predlog retroaktivno ureja, kar je tudi protiustavno. Predlog ni ekonomsko upravičen, saj je delež neplačnikov pri kreditih v CHF na isti ravni kot pri kreditih v EUR (in med najnižjimi v EU), ob tem, da so imela gospodinjstva konec leta 2021 preko 10 milijard evrov kreditov, kreditov v CHF pa manj kot za 300 milijonov evrov. Predlog prav tako ni pravičen, saj ne naslavlja stisk mnogo večjega števila evrskih kreditojemalcev, ki se soočajo s težavami pri odplačevanju kreditov iz podobnih razlogov kot CHF kreditojemalci," še menijo v ZBS.
