Koliko delavkam in delavcem je bila letos kršena pravica do regresa, na inšpektoratu za delo ne vedo. V državni instituciji nadzora, ki jo vodi Jadranko Grlić, pojasnjujejo, da posebej ne vodijo statistike prijav po vsebini kršitev, zato ne morejo odgovoriti, koliko prijav nespoštovanja pravice delavk in delavcev do regresa so letos že prejeli. A v zadnjih letih "kljub pozitivnim gospodarskim trendom število ugotovljenih kršitev glede izplačevanja regresa še vedno močno izstopa". Zato že od konca leta 2017, ko je bilo ugotovljenih 2084 kršitev glede izplačila regresa, izvajajo nadzor tudi z usmerjenimi akcijami, saj je regres temeljna delavska pravica in se ji delavec ali delavka ne more odpovedati.
Gre za pravice
Vsi delavci in delavke so upravičeni tako do letnega dopusta kot do regresa, ki jim ga morajo delodajalci izplačati najkasneje do 1. julija. Letos vsaj v višini 886,63 evra, saj vsi regresi do višine 1729,15 evra (višine povprečne plače) z letošnjim letom niso osnova, od katere bi se plačevalo dohodnino in prispevke za socialno varnost. Zakon o delovnih razmerjih dovoli kasnejše izplačilo regresa le ob nelikvidnosti delodajalca in če je tako določeno tudi v panožni kolektivni pogodbi - v tem primeru mora biti delavkam in delavcem regres izplačan najkasneje do 1. novembra.
Delavska svetovalnica zaposlene poziva, naj ji javijo kršitve
Samoiniciativnost v javno korist
Finančna uprava (Furs) je za Žurnal.24 pripravila podatke, ki govorijo o tem, da lani skoraj 68.000 delavcem in delavkam regres sploh ni bil izplačan. Inšpektorat za delo je akcije izvajal tudi na podlagi "podatkov iz seznama neizplačevalcev regresa" v lanskem letu, ki so ga prejeli od Fursa. A na Fursu pravijo, da po veljavni zakonodaji takšnega seznama avtomatično ne vodijo, saj so pristojni "za nadzor nad pravilno davčno obravnavo izplačila regresa, ne pa tudi za nadzor kršitev v zvezi z neizplačilom regresa". So pa vendar letos januarja samoiniciativno seznanili inšpektorat za delo s potencialnimi kršitelji, ko so jim posredovali seznam vseh zavezancev, ki so v letu 2018 predložili obrazce REK-1 za izplačilo plač, v istem obdobju pa niso predložili obrazca REK-1 za izplačilo regresa, pravijo na Fursu.
Nadzori tudi julija in avgusta
Na inšpektoratu za delo pravijo, da pri nadzorih sodelujejo s Fursom in da so letos prvi del usmerjenih akcij izvedli že januarja, sledile pa bodo tudi ta mesec in avgusta ter predvidoma ob koncu leta. Na podlagi 1628 ugotovljenih kršitev so izrekli 432 opominov, izdali 98 plačilnih nalogov, 174 prekrškovnih odločb z izrekom globe, 42 upravnih odločb in 22 opozoril. V Delavski svetovalnici pravijo, da bodo zbiranje obvestil in oddajo prijav nadaljevali tudi sami. "Za nas se to ne bo končalo. Rok za izterjavo neizplačanega regresa je ne nazadnje pet let," pravi Goran Zrnić in dodaja, da od temeljnih delavskih pravic ni odstopa. "Njihovo spoštovanje pa bi morali odločneje zahtevati tudi državni organi - in kršitelje kaznovati," doda.
Optimizacija spoštovanja zakonodaje
Lukić ob tem opozarja, da če je za Furs obrazec REK-1 izvršilni naslov, pa morajo delavci regres iztožiti prek sodišč. "Težava bo, če bo neobdavčitev večine regresov pomenila, da se bo država s tega področja umaknila," pravi in poudari, da bi bil avtomatizem izmenjave podatkov, opozoril in kaznovanja zaradi nespoštovanja zakonodaje nujen. Med drugim so pri Delavski svetovalnici na inšpektorat za delo oddali prijavo tudi zoper podjetje T-MOMO. Gre za podjetje, ki je za državno podjetje Luka Koper v preteklosti zagotavljalo delavce kot neregistrirana agencija, sedaj pa bodo kot registrirana agencija to počeli še naprej. Vsaj en delavec, zaposlen pri T-MOMO, vedo pri Delavski svetovalnici, je letos prejel regres v nižjem znesku, kot ga zahteva zakonodaja, ki agencijske delavce v pravicah izenačuje z redno zaposlenimi delavci pri naročniku, ki najema delavce.
