Za 12 milijard evrov evropskih sredstev, ki jih ima Slovenija na voljo do leta 2030, so občine že posredovale za 11 milijard evrov projektov. Podoben znesek, 10,8 milijarde evrov, za svoje projekte pričakujejo tudi ministrstva. V prihodnjem mesecu bo predvidoma narejen pregled vseh projektov pa tudi ocena, iz katerega od evropskih mehanizmov, preko katerih je denar na razpolago, bi jih lahko financirali. Ti mehanizmi so kohezijska sredstva, ki so še na voljo v veljavnem dolgoročnem proračunu EU 2014-2020, sredstva iz sklada za okrevanje in krepitev odpornosti, ki je osrednji del 750-milijardnega mehanizma EU za okrevanje, ter kohezijska sredstva iz novega dolgoročnega proračuna EU 2021-2027.
Iz veljavnega dolgoročnega proračuna je do leta 2023 še 1,8 milijarde evrov kohezijskih sredstev, iz sklada za okrevanje in krepitev odpornosti je do konca leta 2026 na voljo 5,5 milijarde evrov, iz novega dolgoročnega proračuna pa do leta 2030 4,5 milijarde evrov kohezijskih sredstev.
Da bi omogočili čimprejšnje črpanje sredstev, ki so omogočena do leta 2023, minister za razvoj in evropske kohezijske projekte Zvonko Černač napoveduje do konca septembra spremembo obstoječega operativnega programa. Ta sredstva bodo namenjena predvsem za krepitev zdravstvenih sistemov, oskrbo starejših oziroma dograditev domov zanje, zaposlovanje mladih in ohranjanje delovnih mest ter za zagotavljanje obratnega kapitala podjetjem. Med predvidenimi zdravstvenimi projekti, za katere namenjajo 165 milijonov evrov, so negovalne bolnišnice, infekcijski kliniki v Mariboru in Ljubljani ter pljučni oddelek v Mariboru.
Maribor: Vlada zamuja
V Mariborski razvojni agenciji so na črpanje denarja v prihodnjem kohezijskem obdobju 2021-2027 in na črpanje evropskih sredstev, namenjenih okrevanju po epidemiji covida-19, pripravljeni toliko, kot jim to omogoča država, pravi direktor Uroš Rozman. Na poziv vlade so v Podravju tako doslej evidentirali za kar 1,6 milijarde evrov potreb, konkretnih projektov pa še ne želijo izpostaviti, da ne bi vzpostavili občutka, da katere preferirajo. "Projektov je pripravljenih ogromno, od komunalne infrastrukture, vodne oskrbe, zdravstvenih domov, industrijskih in poslovnih con, kolesarskih povezav do mehkih projektov, ki podpirajo gospodarstvo. Prednost bodo dobili regijski projekti, za katere upam, da jih bo tudi država bolj podprla, to smo si namreč želeli že v prejšnji perspektivi," pravi Rozman. A doda, da bo morala svoje še pred njimi oddelati država. "Kolikor je v tem kratkem času bilo mogoče, smo mi naredili, v začetku prihodnjega leta bomo na črpanje pripravljeni. Zamuja pa vlada, saj še vedno nima operativnega programa za kohezijska sredstva, medtem ko pri covid denarju sploh še ni jasno, kaj bo osnova za črpanje in za katere cilje bo denar sploh namenjen. In dokler država ne ve, kako bo sredstva delila, imamo mi zvezane roke."
Kot še pove Rozman, je za Slovenijo na voljo okrog tri milijarde kohezijskih sredstev in 5,7 milijarde covid sredstev, doslej evidentiranih potreb pri slednjih pa je za skoraj štirikrat več: "Vse slovenske regije skupaj so izkazale za enajst milijard evrov potreb, še za dodatnih enajst milijard so jih evidentirala ministrstva. Zato mora zdaj država pripraviti strateške dokumente, določiti cilje in podati navodila za črpanje, šele potem bo mogoče izluščiti tiste projekte, ki so najbolje pripravljeni in bodo sledili državnim in regijskim ciljem." (ise)
Koroška: zdravstvo, starejši, digitalizacija
"Čisto po svoje ne bomo mogli razporejati sredstev. Iz vsebin, ki jih je izpostavila vlada, smo predlagali projekte s področja zdravstva, skrbi za starejše z dolgotrajno oskrbo. Še vedno imamo težave z belimi lisami pri pokritosti širokopasovnega omrežja, ker so območja nezanimiva za komercialne ponudnike. Dobro pa bi bilo, da bi nam dali možnost, da damo denar v vsebine, za katere mi vemo, da so za nas pomembne, ne pa da oni določijo na primer digitalizacijo mest in pametnih vasi, če pa še širokopasovnega omrežja nimamo. Ravno tako so še vedno v ospredju čiščenje odpadnih voda in oskrba s pitno vodo ter manjšanje izgub vode, energetska oskrba stavb, mobilnost, podprta s kolesarsko mrežo ...," je odgovorila Karmen Sonjak, direktorica Regionalne razvojne agencije Koroška, "pri tem moramo še dodati projekte iz urejanja poslovnih con, vzpostavitev lesnega centra z lesno predelavo, investicije v turistično infrastrukturo, projekti so tudi z drugih vsebinskih področij kulture in športa." (tor)
Ptuj: že v prvem zamahu za 200 milijonov evrov projektov
V nabor projektov, ko kriteriji za pridobitev nepovratnih sredstev iz EU še niso (bili) znani, je Znanstvenoraziskovalno središče (ZRS) Bistra Ptuj posredovalo več kot 20 projektov, a kot poudarja dr. Štefan Čelan, direktor ZRS Bistra, je čas za dokončen seznam projektov vse do konca septembra. In ko bodo kriteriji znani, bodo oblikovali dokončen seznam s covidom-19 povezanih projektov. Skupna vrednost prvega seznama investicij že presega 200 milijonov evrov, med največjim pa je celovita obnova vodovodnega sistema v Spodnjem Podravju v vrednosti 100 milijonov evrov. Med večje projekte sodijo še gradnja ptujskega urgentnega centra, sanacija dveh ptujskih osnovnih šol, ureditev dominikanskega samostana, grajske žitnice. Med projekti, ki bi lahko zadostili kriterijem, so še arheologija, gradnja doma upokojencev v Žabjaku in Markovcih pa gradnja term Gaja na Destrniku in medobčinskega logistično-poslovnega centra Hajdina pa investicije v ptujskem zdravstvenem domu ter sanacija mestne hiše in stavbe upravne enote. A kot poudarja Čelan: "Nič še ni zamujeno, v tri četrt ure smo morali sestaviti seznam. V prihodnjem mesecu bomo skupaj z občinami Spodnjega Podravja izdelali konkreten seznam. Je pa prav, da občine že te dni razmislijo, s katerimi investicijami se bodo potegovala za financiranje." (ps)
Celje: seznam 60 potencialnih projektov
Na celjski mestni občini še niso mogli odgovoriti, katere občinske projekte bodo prijavili na razpis za nepovratna evropska sredstva v zvezi s sanacijo po epidemiji koronavirusa. V odgovoru na naše vprašanje so zapisali, da evropski dokumenti, ki bodo pravna podlaga za črpanje evropskih sredstev, še niso sprejeti. Prav tako niso določeni mehanizmi, vsebine in razrez po vsebinah. "Na Mestni občini Celje smo pripravili seznam potencialnih projektov. Gre za okoli 60 projektov, saj je želja in potreb v občini zelo veliko. Katere od teh projektov bomo lahko prijavili, pa je še preuranjeno napovedovati. Prijavljali se bomo na direktne razpise," so zapisali na občini v odgovoru na naše vprašanje. (gp)