Zemlja bi lahko ljudi nahranila z manj škode

Leta 2018 je postalo jasno, da samo pariški sporazum ne bo dovolj za reševanje podnebne krize. Ukrepi so nujni tudi v kmetijstvu in rabi tal nasploh

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
2,5 milijona hektarjev gozda gori (v začetku avgusta v Sibiriji).
Reuters

Ciljev pariškega podnebnega sporazuma ne bo možno doseči brez spreminjanja kmetijstva in rabe zemlje, jasno sporoča posebno poročilo Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC). Emisije iz uporabe zemljišč, predvsem kmetijstva, gozdarstva in čiščenja zemljišč, zajemajo približno 22 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov. Ta prispevek naraste do 29 odstotkov, če vključimo celotno prehransko verigo (vključno z gnojili, prevozom, predelavo in prodajo).

Zemlja izpušča emisije, a jih tudi absorbira

Zemlja ima pomembno vlogo v ciklu ogljika, tako z absorpcijo toplogrednih plinov kot s sproščanjem v ozračje. To pomeni, da so viri, povezani z zemljo, del problema podnebnih sprememb in morebiti del rešitve, saj je to edini sektor, kjer se ogljik tudi porablja. Izboljšanje načinov upravljanja zemljišča lahko hkrati zmanjša prispevek toplogrednih plinov in izboljša trajnost kmetijstva, podpira biotsko raznovrstnost in poveča zanesljivo preskrbo s hrano.

Preobremenjena Zemlja

Kakšno je torej trenutno stanje naših "talnih" virov? Ne prav dobro, kar ne ogroža le podnebja, ampak tudi prehransko varnost na vse bolj prenatrpanem planetu. Konec julija smo denimo že porabili letošnje zaloge virov.
Poročilo IPCC kaže, da je poraba kopne sladke vode, ki se uporablja za oskrbo s hrano in drugimi proizvodi, na rekordni svetovni ravni. Poraba kalorij za hrano na osebo po vsem svetu se je od leta 1961 povečala za približno eno tretjino, poraba mesa in rastlinskih olj pa se je več kot podvojila.

Govedoreja v Kaliforniji. Reja goveda je med najbolj potratnimi porabniki virov.
Profimedia

Suša, pomanjkanje vode in taljenje permafrosta

Degradacijo zemljišč pa bodo podnebne spremembe še pospešile. Temperature nad kopnim namreč naraščajo za skoraj dvakrat večjo stopnjo od povprečnih svetovnih temperatur, povečali sta se pogostost in intenzivnost ekstremnih dogodkov, kot so vročinski valovi in ​​poplavne padavine. Površina sušnih zemljišč se je od leta 1961 povečala za več kot 40 odstotkov.
Te in druge spremembe so v mnogih regijah že zmanjšale produktivnost kmetijstva in Slovenija ni pri tem nikakršna izjema. Vsako leto se pridelovalci srečajo z vsaj enim vremenskim ekstremom, tudi ravnanje s kmetijskimi površinami je vse prej kot vzorno. Po podatkih podnebnega ogledala, ki ga letno pripravlja Inštitut Jožef Stefan, prispeva kmetijstvo k seštevku slovenskih emisij toplogrednih plinov 15,5 odstotka, spremembe v kmetijskem sektorju so počasne, še ugotavljajo.
Z napredovanjem podnebnih sprememb bodo verjetno še pospešeni propadanje tal, izguba vegetacije in biotske raznovrstnosti ter taljenje permafrosta, povečale se bodo škode zaradi požarov in obalna degradacija. Voda bo postajala bolj redka dobrina, oskrba s hrano pa bo manj stabilna, napovedujejo strokovnjaki. Kako se bodo ta tveganja razvijala, bo odvisno od rasti prebivalstva, vzorcev potrošnje in tudi odziva svetovne skupnosti.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta