Ciljev pariškega podnebnega sporazuma ne bo možno doseči brez spreminjanja kmetijstva in rabe zemlje, jasno sporoča posebno poročilo Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC). Emisije iz uporabe zemljišč, predvsem kmetijstva, gozdarstva in čiščenja zemljišč, zajemajo približno 22 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov. Ta prispevek naraste do 29 odstotkov, če vključimo celotno prehransko verigo (vključno z gnojili, prevozom, predelavo in prodajo).
Čas za spremembe na krožniku
Poročilo med drugim izpostavlja velik pomen, ki ga ima na podnebne spremembe način prehranjevanja. "Nekatere prehranske izbire zahtevajo več rabe zemlje in vode ter povzročajo več izpustov toplogrednih plinov kot druge," je dejala raziskovalka Debra Roberts.
Prehrana, ki temelji na rastlinskih virih, bi lahko pomagala nasloviti podnebne spremembe. Če bi posamezniki zmanjšali uživanje mesa, bi lahko nahranili več ljudi z rabo manjše površine zemljišč, so ocenili strokovnjaki.
"Uravnotežen način prehranjevanja, ki vključuje rastlinsko hrano in hrano živalskega izvora, proizvedeno trajnostno v sistemih z nizkimi izpusti toplogrednih plinov, pomeni veliko priložnost za prilagajanje na podnebne spremembe," je dejala Robertsova. (sta)
Zemlja izpušča emisije, a jih tudi absorbira
Zemlja ima pomembno vlogo v ciklu ogljika, tako z absorpcijo toplogrednih plinov kot s sproščanjem v ozračje. To pomeni, da so viri, povezani z zemljo, del problema podnebnih sprememb in morebiti del rešitve, saj je to edini sektor, kjer se ogljik tudi porablja. Izboljšanje načinov upravljanja zemljišča lahko hkrati zmanjša prispevek toplogrednih plinov in izboljša trajnost kmetijstva, podpira biotsko raznovrstnost in poveča zanesljivo preskrbo s hrano.
Ogroženo ni le podnebje, ampak tudi prehranska varnost
Preobremenjena Zemlja
Kakšno je torej trenutno stanje naših "talnih" virov? Ne prav dobro, kar ne ogroža le podnebja, ampak tudi prehransko varnost na vse bolj prenatrpanem planetu. Konec julija smo denimo že porabili letošnje zaloge virov.
Poročilo IPCC kaže, da je poraba kopne sladke vode, ki se uporablja za oskrbo s hrano in drugimi proizvodi, na rekordni svetovni ravni. Poraba kalorij za hrano na osebo po vsem svetu se je od leta 1961 povečala za približno eno tretjino, poraba mesa in rastlinskih olj pa se je več kot podvojila.
Suša, pomanjkanje vode in taljenje permafrosta
Degradacijo zemljišč pa bodo podnebne spremembe še pospešile. Temperature nad kopnim namreč naraščajo za skoraj dvakrat večjo stopnjo od povprečnih svetovnih temperatur, povečali sta se pogostost in intenzivnost ekstremnih dogodkov, kot so vročinski valovi in poplavne padavine. Površina sušnih zemljišč se je od leta 1961 povečala za več kot 40 odstotkov.
Te in druge spremembe so v mnogih regijah že zmanjšale produktivnost kmetijstva in Slovenija ni pri tem nikakršna izjema. Vsako leto se pridelovalci srečajo z vsaj enim vremenskim ekstremom, tudi ravnanje s kmetijskimi površinami je vse prej kot vzorno. Po podatkih podnebnega ogledala, ki ga letno pripravlja Inštitut Jožef Stefan, prispeva kmetijstvo k seštevku slovenskih emisij toplogrednih plinov 15,5 odstotka, spremembe v kmetijskem sektorju so počasne, še ugotavljajo.
Z napredovanjem podnebnih sprememb bodo verjetno še pospešeni propadanje tal, izguba vegetacije in biotske raznovrstnosti ter taljenje permafrosta, povečale se bodo škode zaradi požarov in obalna degradacija. Voda bo postajala bolj redka dobrina, oskrba s hrano pa bo manj stabilna, napovedujejo strokovnjaki. Kako se bodo ta tveganja razvijala, bo odvisno od rasti prebivalstva, vzorcev potrošnje in tudi odziva svetovne skupnosti.
75 odstotkov kopnega brez ledu že oblikuje ali nanj vpliva človek
9-krat so se povečale emisije zaradi uporabe gnojil od leta 1960.
1 kilogram govedine je za pot do krožnika v zrak izpustil toliko ogljikovega dioksida kot eno leto vožnje z novejšim avtomobilom.
15,5 odstotka toplogrednih plinov prispeva k skupni bilanci Slovenije kmetijstvo.
76 odstotkov kmetijske zemlje porabi živinoreja.
500 milijonov ljudi živi na ozemljih, ki se soočajo z dezertifikacijo.