Nova načelnica generalštaba Slovenske vojske Alenka Ermenc utira pot ženskam na najvišji položaj v vojski - ne le doma, temveč tudi v svetu, saj še v nobeni državi zveze Nato vojakinj in vojakov ni vodila ženska. Kot kaže, pa bo v naslednjih dneh tudi na vrh policije imenovana ženska, generalna direktorica naj bi postala Tatjana Bobnar. Potem ko sta na čelo Gospodarske zbornice Slovenije in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije že pred časom stopili ženski, Sonja Šmuc in Lidija Jerkič, in ko smo imeli predsednico vlade Alenko Bratušek, bi bilo mogoče sklepati, da gre za trend in ne le simbolne premike v izenačevanju spolov na pomembnih in vidnih položajih pri nas. Pa je res tako?
Ni važno, ali nosiš krilo ali hlače
"Če bi prešteli, koliko je možnih vodilnih položajev in koliko je na njih žensk, bi gotovo lahko ugotovili, da ženske nikakor ne ogrožajo moške dominance. Zato so spremembe tudi v sicer tipično moških okoljih, kot sta vojska in policija, hvalevredne odločitve," pravi generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Sonja Šmuc. Poudari, da taka izbira kaže, da je vendarle v veljavi "kriterij, ko ni važno, ali nosiš krilo ali hlače, ampak da je oseba primerna za vodenje, da torej dobi možnost in priložnost, da pokaže svoje sposobnosti".
Še vedno ne morejo priti na vrh, če pa že pridejo, jih slabše plačajo
Kandidatke na listah, niso pa izvoljive
"Ne gre za trend sprememb, čeprav bi si to želela," pa ob novih imenovanjih žensk na najvišje položaje pravi predsednica društva Ženski lobi Slovenije Vijolica Neubauer. "Pred časom se je zdelo, da gre za pozitiven trend žensk v političnem odločanju, pa smo videli, kaj se je zgodilo na letošnjih volitvah," spomni sogovornica na kampanjo pred parlamentarnimi volitvami, kjer je med predsedniki strank nastopala le ena ženska. Neubauerjeva občutek večje zastopanosti žensk pripiše dejstvu, da so ženske zasedle višja mesta na področjih, ki so medijsko dovolj izpostavljena in se zato o njih več piše in govori. Zadnja imenovanja bolj na očeh javnosti torej še ne pomenijo, da ženske tudi zares prevzemajo vse strateške položaje. "Na simbolni ravni pa je to pomembno sporočilo," nadaljuje predstavnica Ženskega lobija. "Ženske, ki so sprejele izziv vodenja, so vzornice, da bodo tudi druge ženske, ko jim bo ponujena priložnost, izbrale napredovanje. Ampak da bomo res lahko govorili o razvojnem preboju, bo morala biti enaka zastopanost žensk in moških na vseh področjih. Za to pa potrebujemo politično voljo, ne pa prepuščanja času," razlaga Vijolica Neubauer.
Še daleč do cilja
Alenka Bratušek, prva predsednica vlade pri nas: "Ponosna sem, da sta na čelu vojske in policije ženski. In to prvič v zgodovini naše države. Želela bi si več žensk v politiki in na vodilnih položajih. Ko sem bila predsednica vlade, me je najbolj motilo to, da odnos javnosti in medijev do mene ni bil enak kot do mojih moških predhodnikov. Pretežno so se ukvarjali z mojo zunanjostjo, bistveno bolj kot kdaj prej, in potem z zunanjostjo mojih moških kolegov. Odnos se je spremenil, a ne bistveno, zato mislim, da ženske na vodilnih položajih še vedno orjemo ledino. Želim si, da ženske postanemo enakopraven in enakovreden partner v družbi. Pri tem napredujemo, do cilja pa je še kar daleč."
Omejitve so še vedno ortodoksne
Bolj slučaj kot trend naraščanja žensk na najvišjih položajih vidi imenovanje nove generalke tudi psiholog dr. Mihael Kline s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. "To mesto si je generalka izborila sama," dodaja. "Rezultati raziskav pri nas kažejo, da so denimo pri ženskah v gospodarstvu omejitve še vedno ortodoksne. Še vedno ne morejo priti na vrh, če pa že pridejo, jih slabše plačajo. Po nogometno bi torej lahko rekli, da so imele malo sreče, znanstveniki pa pravimo, da je to slučaj," o ženskah na najvišjih položajih v državi zaključi Kline.
