Ženske: Nizke pokojnine in revščina

Tanja Fajnik Milakovič Tanja Fajnik Milakovič
28.03.2019 18:07

V Sloveniji imajo ženske za tretjino nižje pokojnine od moških. Pokojninski sistem je le pokazatelj neenakosti med spoloma, ki se nalagajo vse življenje.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Če bodo po novem morale ženske tako kot moški delati 40 let ali do 67. leta starosti, to pomeni, da bodo morale za pokojnino delati 14 let več, kot so leta 1992.
Andrej Petelinšek

Pokojnine žensk v Sloveniji so v povprečju za slabo tretjino nižje od pokojnin moških. Razlika med pokojninami v Sloveniji je sicer manjša kot v celotni EU, kjer ženske v povprečju prejemajo celo za okoli 40 odstotkov nižje pokojnine od moških. In kaj vpliva na to? Dejstvo, da je v primerjavi z moškimi manj žensk zaposlenih, če so, pa delajo manj ur in manj let, poleg tega za svoje delo prejmejo tudi manjše plačilo.

Neplačano delo žensk se ne pozna v denarnici

V številnih članicah EU so razlike v pokojninah med spoloma velike, v 17 državah presegajo ali dosegajo 30 odstotkov. Dva primera največje razlike v pokojninah med spoloma sta Luksemburg (razlika znaša 47 odstotkov) in Nemčija (44 odstotkov). Na drugi strani je razlika v pokojninah najmanjša v Estoniji (štiri odstotke) in na Slovaškem (osem odstotkov). Študija, ki so jo opravili v Bruslju, je tudi pokazala, da zakonska zveza in materinstvo povečujeta razlike v pokojninah med spoloma. Razlike za samske ženske, čeprav so še vedno velike in v povprečju znašajo 17 odstotkov, so namreč vendarle manjše.

Nič več pozitivne diskriminacije, pri upokojevanju enakopravnost

"Zaradi prevzemanja skrbi v družini so velikokrat tudi manj angažirane na trgu dela, kar pomeni manj možnosti napredovanja, nižje dohodke, manj možnosti varčevanja za starost. Poleg tega živijo dlje kot moški in pogosto ostanejo na starost same. In vse to pripelje do revščine starejših žensk. Socialne politike so premalo občutljive za ta dejstva. To lahko vidimo tudi pri pokojninski zakonodaji, ki se spreminja tako, da se ukinjajo pozitivni ukrepi za ženske, ki so bili v preteklosti kompenzacija za obsežno neplačano delo žensk v času celega življenja," pojasnjuje dr. Majda Hrženjak z Mirovnega inštituta.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta