Ob volitvah se vsakokrat pojavi tudi vprašanje zastopanosti žensk v politiki ne le z vidika ženskih kvot, temveč tudi pogojev in razlogov za (ne)vstop žensk v politiko. Kako šibka je zastopanost žensk na lokalni ravni, priča podatek, da županje v iztekajočem se mandatu vodijo le 16 občin od 212. Končnih in uradnih podatkov o številu kandidatk na bližajočih se volitvah še ni, ker komisije še preverjajo vložene kandidature, je pa že po številu županskih kandidatur v enajstih mestnih občinah razbrati, da prav močne ženske zastopanosti tudi tokrat ni: med skupaj 87 kandidati je le enajst kandidatk.
{okvircek}79254{/okvircek}
Profil povprečnega župana v Sloveniji je moški srednjih let iz srednjega razreda z višješolsko izobrazbo. Pogledali smo nekaj občin in ugotavljali, kaj se pokaže pri dosedanjih županjah in kandidatkah v občinah v severovzhodnih regijah, tudi z vidika izobrazbe. Seveda ta vidik sploh ni edini in sploh ne nujno merodajni kriterij uspešnosti županovanja.
V Mariboru tri kandidatke
Letos se v županski boj za najvišji položaj v mariborski občini potegujejo tri ženske. Melita Petelin, Alenka Iskra in Lidija Divjak Mirnik. Pri dve se za mandat potegujeta prvič, Divjak Mirnikova drugič. Kandidirala je že na nadomestnih volitvah leta 2013, ko so bile med desetimi kandidati tri kandidatke. "Takrat nismo šli v veliko kampanjo, še plakatov nisem imela. Bolj je šlo za to, da pokažemo, da pred tem nismo Francu Kanglerju držali 'štange', kar se nam je pripisovalo," pravi sedaj tudi poslanka, po izobrazbi profesorica sociologije in zgodovine. Alenka Iskra je univerzitetna diplomirana ekonomistka, Melita Petelin pa komercialna tehnica in nepremičninska posrednica.
Največje žensk se je sicer za prvi položaj v Mariboru potegovalo leta 2002, ko so kandidirale štiri. Takrat je Magdalena Medved dobila 15,5 odstotka glasov volivcev, s čimer je bila takoj za Borisom Sovičem, ki je bil izvoljen. Po številu kandidatur je na prvem mestu Monika Piberl, ki se je trikrat potegovala za županjo. Melita Cimerman dvakrat. Na prvih lokalnih volitvah 1994 ni v Mariboru bilo nobene ženske kandidatke, je pa od leta 1990 skupščino občine Maribor vodila Magdalena Tovornik.
Selnica ob Dravi bo imela županjo
Na območju štirinajstih občin v okolici Maribora s Slovensko Bistrico in njeno okolico se od skupno 35 kandidatov za župansko mesto poteguje deset žensk. V povprečju imajo vse zaključeno visokošolsko izobrazbo, torej sedmo stopnjo. Že sedaj je dejstvo, da bo Selnica ob Dravi odslej imela županjo, saj se za to funkcijo potegujeta dve ženski. Darja Slivnjak, univerzitetna diplomirana ekonomistka, sedaj na čelu občinske uprave v tej občini, in dosedanja občinska svetnica Vlasta Krmelj, ki ima doktorat s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru, sicer pa direktorica Energetske agencije za Podravje.
Stereotipi trdno zasidrani
Sekretarka Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar razlog za tako majhno število žensk v politiki vidi v spolnih stereotipih, ki so v naši družbi še vedno trdno zasidrani. "Še zmeraj prevladuje to, da so ženske mame, gospodinje in se jih sprašuje, češ, kako jim bo uspelo biti še županja. In ker je to res težko usklajevati, se jih veliko ne odloči za vstop v politiko, ki je vedno moški prostor. In tisim, ki za seboj nimajo strank je še toliko težje," pravi. V skupnosti občin zato županje izmenjujejo izkušnje.
Ne želijo udarcev pod pasom
Občina Majšperk bo še naprej imela županjo, edina kandidatka je Darinka Fakin, ki je na tem mestu že od leta 2002. Doktorica znanosti je hkrati predavateljica na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru. Dosedanja županja Darja Vudler, diplomirana pravnica, ima v Svetem Andražu pa enega protikandidata. Po štirih letih je prepričana, da gre pri njej za dobro kombinacijo: "Ko smo mladi, si namreč več upamo. Za ženske pa velja, da znamo opravljati več nalog hkrati." Vudlerjeva meni, da se ženske težje odločajo za vstop v politiko predvsem zato, ker je velikokrat resnično "umazana" in že pri kandidaturi večkrat doživljajo udarce pod pasom. Sicer pa se je za kandidaturo za županjo na letošnjih lokalnih volitvah odločile še Nuška Gajšek na Ptuju, Elizabeta Fras v Destrniku, Nataša Sušanj in neodvisna kandidatka Renata Požgan Bubek v Središču ob Dravi, podjetnica Eva Pipan v Podlehniku ter Antonija Žumbar v Cirkulanah.
V koroški in savinjski regiji doslej po dve županji
Tudi na območju koroških občinah sta le dve županji, ki sta tudi tokrat kandidatki s po enim protikandidatom. Romana Lesjak v Črni je magistrica upravnih znanosti, Marijana Cigala, ki je županja Dravograda že štiri mandate, je doktorica veterinarske medicine. Na volitve se v tej regiji podajajo še tri. Na Ravnah Mojca Erjavec z magisterijem iz evropskih študij. Uljana Brunšek v Podvelki je končala višjo pravno fakulteto. Kandidatka v Ribnici na Pohorju Tatjana Marsel pa je magistra s področja financ in računovodstva.
V savinjski statistični regiji bo morda izplen županj večji, saj bodo volivci lahko v štirinajstih občinah izbirali med skupaj 17 ženskimi kandidatkami. Če omenimo le nekatere. V Mestni občini Celje se je šesterici pridružila knjižničarka Mateja Žvižej, v Velenju pa se za županjo borita svetnici Suzana Kavaš in Breda Kolar. Največja ženska konkurenca je sicer v Kozjem, saj se aktualni županji Milenci Krajnc ob bok postavlja Anica Bidar. Dve kandidatki za županjo sta tudi v Šentjurju, moškega izzivalca dobiva še aktualna županja Solčave, ekonomistka Katarina Prelesnik.
V 27 pomurskih občinah so bile doslej tri županje, Vesna Jerala Zver (Turnišče), Cvetka Ficko (Grad) in Olga Karba (Ljutomer), ki kandidirajo tudi tokrat. Ob njih pa vsaj še devet žensk: Lidija Krpič Časar (Gornji Petrovci), Jožica Fükaš (Rogašovci), Angela Vratuša (Cankova), Vera Markoja (Črenšovci), Mojca Balažic (Odranci), Mojca Smolko (Radenci), Urška Mauko Tuš (Gornja Radgona), Silva Vračko (Apače) in Mojca Šijanec (Veržej).
