Vladna uvedba omejitve gibanja ponoči oziroma policijske ure je dvignila kar nekaj prahu, in ker so bile pretekle izkušnje običajno represivne in antidemokratične narave, besedna zveza policijska ura pri ljudeh običajno nosi negativen prizvok, razmišlja zgodovinarka Jerneja Breznik. "V angleških srednjeveških vasicah in mestih se je ob mraku zaslišalo zvonjenje, ki je opozarjalo ljudi, naj v hišah zadušijo ogenj, ki jim je sicer zagotavljal toploto in svetlobo. Namen tega je bila preprečitev širjenja požarov, saj je bila večina stavb lesenih, požari pa so se izredno hitro širili," je za Večer razložila zgodovinarka. "Prvi, ki naj bi bil ta ukrep uporabil kot orodje za preprečevanje zbiranja in morebitnega kovanja zarot, je bil Viljem Osvajalec, ki je tako imenovani 'curfew' uporabil za utrjevanje oblasti po normanski osvojitvi Anglije leta 1066," razlaga sogovornica. "Prvi uradni akt o policijski uri, kot jo poznamo danes, pa izvira iz prve svetovne vojne. Sprejele so ga britanske oblasti z namenom varčevati s premogom, sicer pa se podobni ukrepi pojavljajo skozi vso sodobno zgodovino, največkrat med vojnami ali drugimi državljanskimi nemiri," doda Breznikova. Slovensko prebivalstvo je policijsko uro poznalo že ob izteku prve svetovne vojne. "Dvaindvajsetega novembra 1918 je časnik Slovenski narod pisal o prekinitvi policijske ure, ki je v negotovih in kaotičnih razmerah trajala skoraj tri tedne," pravi zgodovinarka.
V Mariboru je bila policijska ura uvedena 7. aprila 1941, med nemško okupacijo. Pri nas je takrat delovala nemška kulturna zveza, ki je skrbela za ponemčenje Maribora. Vodil jih je pastor Hans Baron in takratnemu podžupanu Franju Žabotu je sporočil, da bodo za vsakega ubitega Nemca ustrelili deset Slovencev. Omenjena skupina je tako prevzela mestno oblast in z namenom podrediti slovensko prebivalstvo so na plakate natisnili razglas, ki je zapovedoval policijsko uro, piše Marjan Žnidarič v knjigi Od pekla in nazaj. Civilno oblast je 18. aprila 1941 prevzel dr. Siegfried Uiberreither in postal šef civilne uprave na Štajerskem. To mu je omogočalo popoln nadzor nad vsemi sferami javnega življenja, pojasni zgodovinar Uroš Dokl in še doda, da je policijska ura verjetno trajala celotno vojno obdobje.
Ohranite mir in red!
Mestno poglavarstvo odreja s takojšnjo veljavnostjo:
Ohranite mir in red! Uklonite se brezpogojno odredbam krajevne in pomožne policije.
Prepovedano je stopati na ceste, trge in javne nasade v skupinah več kot dve osebi.
Brez nujnega vzroka naj nihče ne zapusti svojega stanovanja ali obratovališča.
Po 21. uri je bivanje izven stanovanja dovoljeno samo službujočim organom in osebam, ki iščejo nujne zdravniške pomoči.
Policijska ura je za vse gostinske obrate določena ob 21. uri.
Pri vkorakanju nemških čet se ne sme nihče pokazati na cestah, trgih oziroma ob oknih. Okna imejte zaprta. Kdor krši ta predpis, je v nevarnosti takojšnje ustrelitve.
Streljanje iz zasede, ropanje in požiganje se brezpogojno kaznujejo po vojnem kazenskem pravu. Domovina brez gospodarja je nedotakljiva.
Varnost življenja in imetja je strogo zajamčena. Le najstrožja disciplina vas obvaruje škode na življenju in imetju. Ta odredba velja, dokler ne izdajo nemške čete drugih navodil.
Mestni magistrat Maribor, april 1941
"Ker je to potekalo ravno v času nastanka Osvobodilne fronte in upora proti okupatorju, so se Slovenci takrat uprli," pojasnjuje zgodovinar Sašo Radovanovič. "Niso je toliko kršili zaradi osebnih zadev, ampak je bila del načrtnega upora proti okupatorju," razlaga Radovanovič. Sankcije za kršitelje so bile takrat zelo stroge. "Če se kdo ni ustavil, so streljali," pove zgodovinar in doda, da so bile kazni visoke, ljudi pa so pošiljali tudi v taborišče. "Mladi med 16. in 22. letom so se odločili, da se nekako zoperstavijo režimu, in so zažgali nemška avtomobila v Mariboru," pa pojasni Dokl in še pove, da je bila pri nas to prva odporniška akcija brez žrtev. Prepričan je, da si vsakršna svoboščina, ki je kratena človeku, zasluži odziv. "Danes je pač ura, prejšnji teden je bilo pa nekaj drugega," še sklene. "Policijska ura vedno pomeni nek nadzor nad prebivalstvom," pa razmišlja Radovanovič in doda, da je tudi zdaj vzpostavljena s tem namenom. Sam sicer meni, da ne bo učinkovita, saj bodo tisti, ki bodo želeli imeti zasebne zabave, pač ostali tam do 6. ure zjutraj.
Omejitev gibanja oziroma policijsko uro so v prvem valu epidemije novega koronavirusa uvedle nekatere evropske države, Slovenija ne. Rekord so postavili v Srbiji in Severni Makedoniji, kjer je policijska ura ob pravoslavni veliki noči trajala kar 84 oziroma 85 ur. V Srbiji so sicer imeli omejitev gibanja ponoči, včasih pa tudi za cele konce tedna od 15. marca do 6. maja.
