Zgodovinski korak: Vlada sprejela sklep o priznanju Palestine

Vlada je danes na seji sprejela sklep o priznanju Palestine kot neodvisne in suverene države. Premier Robert Golob je povedal, da bo Slovenija priznala Palestino v njenih mejah iz leta 1967 oziroma v mejah, ki bodo dogovorjene na mirovnem sporazumu, če bo ta sklenjen. "Ta odločitev ima eno sporočilo - sporočilo obema stranema, da želimo čimprejšnjo in takojšnjo prekinitev spopadov in da želimo čimprejšnjo, takojšnjo in brezpogojno izpustitev talcev," je poudaril premier. Podobno kot španski kolega Pedro Sánchez je poudaril, da priznanje ni dejanje proti Izraelu, temveč je sporočilu miru. Izrazil je prepričanje, da bodo priznanju sledile tudi druge zahodne države. In tudi, da bi arabske države priznale Izrael. "Želim si, da bi bilo dejanje slovenske vlade zgled vsem, da na pot, ki bo še dolga in naporna, vstopimo polni poguma, predanosti in človečnosti. Ves svet bi moral delovati v smeri, ki bo vodila do trajnega miru na Bližnjem vzhodu in k rešitvi dveh držav," je še dejal premier Golob.

Zavrnil je kritike, da gre za predvolilno potezo, saj da je bilo sprejetje sklepa o priznanju zavestna odločitev. Sklep naj bi vlada sprejela soglasno, premier je izrazil pričakovanje, da bo državni zbor čim prej zaključil postopek z aklamacijo. Simbolno so na zgradbi vlade poleg slovenske in zastave Evropske unije izobesili še palestinsko zastavo.

UKZ: Sklep o priznanju bo sprejet 

Zunanja ministrica Tanja Fajon je zapisala, da gre za zgodovinski korak. "Izraelci in Palestinci imajo pravico vzgajati svoje otroke v miru, varnosti in blaginji v lastni državi. Priznanje Palestine je edina možnost, da bosta državi in ljudstvi nekoč sobivali v miru," je dodala. Zadovoljstvo sta izrazila tudi koordinatorica Levice Asta Vrečko in predsednik SD Matjaž Han.

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je sporočila, da bo vladni sklep o priznanju palestinske državnosti državni zbor obravnaval v torek. Plenarno zasedanje se bo v torek pričelo ob 16. uri. V ponedeljek bo sklep obravnaval parlamentarni odbor za zunanjo politiko. Predsednik odbora Predrag Baković (SD) je pred dnevi za Večer izjavil, da pričakuje, da bi se priznanje zgodilo čim prej. Urška Klakočar Zupančič je dejala, da na torkovi seji pričakuje daljšo razpravo, a da bo po končani razpravi sprejet sklep, da se Palestino prizna kot samostojno in neodvisno državo. Večjih postopkovnih ovir ne vidi. Omenila je le, da obstajajo manevri, ki da bi se jih lahko posluževali tisti, ki jim sklep vlade ni po godu. "Gre za možnost predloga za posvetovalni referendum, ki odločanje v državnem zboru odloži za 30 dni. "Sama menim, da takšno zavlačevanje postopka ne bi bilo konstruktivno in da bi tisti, ki bi se tega manevra poslužil, državljanom dajal sporočilo, da bomo še naprej gledali množične poboje v Gazi in hude kršitve humanitarnega in mednarodnega prava. Rezultat na koncu, po preteku 30 dni, pa bo isti," je dodala Urška Klakočar Zupančič.

Izraelska vlada v navezi z Janšo

Koalicijske stranke bodo priznanje podprle. Opozicijska NSi bo vzdržana oziroma ne bo nasprotovala priznanju. Pričakovano je bil prvak opozicijske SDS Janez Janša kritičen do poteze vlade. Na omrežju X je zapisal, da je predlog vlade za priznanje Palestine deset dni pred volitvami "zavržno izkoriščanje mrtvih palestinskih otrok v politične namene". Pred tem je na seji odbora DZ za notranje zadeve ocenil še, da to dejanje dolgoročno škoduje slovenskim interesom. Edini, ki bo odločitev slovenske vlade pozdravil, bo po njegovem mnenju palestinsko islamistično gibanje Hamas. Ostro se je odzval izraelski zunanji minister Izrael Kac. Na X je zapisal, da je priznanje "nagrada palestinskemu islamističnemu gibanju Hamas med drugim za umore in posilstva ter škoduje odnosom med slovenskim in izraelskim narodom". Izrazil je upanje, da bo državni zbor zavrnil predlog. "Odločitev slovenske vlade, da slovenskemu parlamentu priporoči priznanje palestinske države, nagrajuje Hamas za umore, posilstva, pohabljanje trupel in obglavljanje dojenčkov ter krepi iransko os zla in škoduje tesnemu prijateljstvu med slovenskim in izraelskim narodom. Upam, da slovenski parlament to priporočilo zavrne," je zapisal Kac. Ob tem je v svoji objavi označil profil prvaka opozicijske SDS Janeza Janše.

Kaj sprejetje sklepa o priznanju Palestine sploh pomeni? Državni sekretar za mednarodne zadeve v Golobovem kabinetu Vojko Volk je pred današnjo sejo vlade opozoril, da se s potrditvijo sklepa delo šele začenja. "Delali bomo na tem, da se doseže premirje in da se izpustijo talci in da se ustvari kritična količina držav Evropske unije in po možnosti arabskih držav, posebej zalivskih, da pripravimo začetek mirovne konference."

Palestina med prvimi priznala Slovenijo

V torek so Palestino priznale Španije, Irska in Norveška. Pismo o nameri priznanja je marca s predsedniki vlad treh držav podpisal tudi Golob, a se Slovenija nato ni pridružila skupini trojice držav. Zavlačeval naj bi prav Volk s strogimi pogoji. Neuradno smo izvedeli, da je bilo zavlačevanje tudi razlog trenj med Gibanjem Svobodo in SD. Nekateri iz Gibanja Svoboda so želeli, da se sklep o priznanju v državni zbor pošlje po evropskih volitvah. Ker bi sicer v SD priznanje po njihovem mnenju izkoristili v namene kampanje pred evropskimi volitvami.

Palestino je doslej priznalo 145 držav članic Združenih narodov. Poleg evropske trojice so jo v zadnjem mesecu priznale še štiri karibske države. Je pa ne priznava nobena od zahodnoevropskih držav. Priznavajo jo Švedska, Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska, Romunija, Bolgarija, Srbija, Bosna in Hercegovina, Albanija in Črna gora. Priznavajo jo tudi Ukrajina, Belorusija in Rusija. Skoraj cela Azija z izjemo Japonske in Mjanmara in Južne Koreje. Palestino priznava tudi praktično cela Latinska Amerika. Z izjemo Švedske in Islandije so ostale evropske države Palestino priznale družno leta 1988. Tedaj jo je priznala tudi Jugoslavija, ampak Slovenija tega priznanja ni prenesla v samostojnost, kot sta to storili denimo Češka in Slovaška. Je pa bila Palestina ena prvih držav, ki je priznala Slovenijo.