Živimo v nevarni družbi

Ponedeljkov teroristični napad v Berlinu je bil na las podoben napadu, ki je julija pretresel francosko Nico, ko so množice na glavni promenadi tega mondenega turističnega središča na Azurni obali slavile državni paznik in je vanje z vso hitrostjo s tovornjakom zapeljal terorist. Tokrat je teroristični zločinec v središču nekdanjega zahodnega Berlina z ukradenim tovornim vozilom zapeljal v množico, ki se je zabavala na enem izmed mnogih božičnih sejmov.

Napadi, ki jih je nemogoče zaznati v pripravljalni fazi

Zato tako brutalna izvedba, kot je nalet s tovornim vozilom na množico, ne preseneča. Kot nam je že po julijskem napadu v Nici pojasnil strokovnjak za varnostna vprašanja dr.

Denis Čaleta

, si zaradi tega teroristi prizadevajo organizirati napade "s čim manj 'prstnimi odtisi' v pripravljalni fazi", ki je edino časovno okno, ko lahko varnostno-obveščevalni segment detektira, da se nekaj pripravlja. Po navadi organizatorji napadov v tem času nabavljajo eksploziv, orožje in v najetih stanovanjih sestavljajo improvizirana eksplozivna sredstva. Če so te priprave manj očitne, denimo najem ali nakup tovornjaka, je napad, ki sledi, skoraj nemogoče preprečiti.

Razočaranja spodbujajo agresivne odzive

V Evropi se povečuje število posameznikov, ki so nezadovoljni s svojim življenjem in položajem v družbi. "Potrjujejo se napovedi, da razočaranje tistih, ki so prišli v Evropo z idealističnimi predstavami, spodbuja agresivne odzive. Kajti ni nujno, da je nekdo prišel v Evropo s slabimi nameni, toda idealistična prepričanja so se kmalu sesula v prah. Na drugi strani se krepi skrajna desnica, saj so nezadovoljni tudi mnogi Evropejci, ravno tako razočarani zaradi svojega gmotnega stanja ali položaja v družbi nasploh. Tudi ti so v tem prelomnem obdobju za Evropo veliko tveganje v varnostnem smislu," razmišlja Kotnik.