Saša Britovšek
S kakšnimi občutki vstopate v poletje? Za seboj imate, kot smo lahko spremljali, izredno naporno pomlad, verjetno tudi vi potrebujete oddih. Oddih od vseh težkih zgodb in usod ... A ne dvomim, da vas ujamejo tudi takrat, ko sami polnite baterije …
Vsako poletje z ekipo ZPM Ljubljana Moste-Polje pričakamo zares skrbno pripravljeni gostiti otroke, vključene v naše programe in projekt - dejavnosti, destinacije, potovanja, letovanja, tabore, počitniška varstva in druge aktivnosti. Vse to skrbno pripravljamo v varnih okoljih, z izbranimi spremljevalci in vzgojitelji, animatorji, terapevti, medicinskim in pedagoškim osebjem. Prav vsi se zavedamo odgovornosti, zato vsakič v letne počitnice vstopamo zares napolnjeni z vsem, kar potrebujejo otroci in kar si zaslužijo. V letošnje poletje pa vstopamo hkrati tudi s prisotno negotovostjo pri izpeljavi zares dobro zastavljenih programov na vseh destinacijah. To je skrb za varnost otrok in spremljevalcev proti vnosu ali širjenju okužb s koronavirusom. Zares smo uvedli vse ukrepe skladno s priporočili, ki jih v takih okoljih zmoremo in znamo.
Poleg tega pa se veselim tega obdobja tudi zasebno. Končno bom po tako zelo dolgem času lahko objela svoja draga vnuka, ki živita v tujini. Prav tega druženja se hrepeneče veselim.
Kot predsednica ZPM Ljubljana Moste-Polje imate zdaj že dolgoletno kariero, temu primerno veliko izkušenj in življenjskih lekcij. Pa vendar, vam je čas epidemije koronavirusa pri nas postregel s kakšnim novim spoznanjem, ki ga doslej niste zaznali?
Ja, zares so me presenetile dnevne zgodbe obupa, panike, negotovosti, strahu. S staršev so se širile na otroke in namesto varnosti sejale nestrpnost, nasilje in tragedije. Pogosto sem dobesedno obnemela ob dejstvu, koliko prebivalcev naše dežele živi na robu preživetja, in kako nepredstavljivo kričeča je bila potreba po hrani. Seveda pa me je v dušo zabolela ravnodušnost pristojnih, kar zadeva pouka na daljavo. Kljub izjemnim prizadevanjem učiteljev in ravnateljev, je zares prevelik del učencev in dijakov ostal neviden v svojih stiskah in obupu. In tako so razplamteli še večjo neenakost med otroki in mladimi.
"Zares, nihče ne bi smel bremen in stisk reševati sam. Kajti ko jih ubesedimo, jih že rešujemo in pogled z distance je vselej bolj objektiven."
Pripravljamo predloge sistemskih sprememb, jih pošiljamo zares vsem pristojnim v tej naši državi, ki pa žal ostajajo več ali manj mrtve črke na papirju.
"Otroci so naše ogledalo. Opozarjajo nas na napake. Žal to prepogosto prepozno spoznamo tako starši kot učitelji, strokovni delavci in drugi, ki so obkroženi z otroki."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
