Skoraj vse slovenske humanitarne organizacije so že pred dnevi zaradi širjenja koronavirusa začele umikati s terena svoje prostovoljce, ki pomagajo starejšim. Tudi Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus), ki ima okoli 3500 prostovoljcev po Sloveniji v okviru programa Starejši za starejše. "To pa ne pomeni, da so starejši ostali brez pomoči," pojasni Lara Valič iz Zdusa. In doda: "Ker so tudi naši prostovoljci starejši in mnogi s kroničnimi boleznimi, smo s tem želeli predvsem zmanjšati tesnejše stike in druženja med njimi, da bi tako ene kot druge obvarovali pred morebitno okužbo." So pa starostniki in prostovoljci še vedno v stiku na daljavo, kar tudi pomeni, da jih lahko tisti, ki potrebujejo kakšno pomoč, zanjo pokličejo.
Od ponedeljka posebna telefonska številka RKS
Tudi mariborski Rdeči križ je redne prostovoljce "odpoklical", pravi generalni sekretar Metod Dolinšek. Iz enakega razloga. Hkrati pa na svoji spletni strani objavil, da išče nove prostovoljce. Ob tem se je marsikdo vprašal, kaj se dogaja, zakaj tiste, ki so že vešči prostovoljnega dela umikajo, k sodelovanju pa vabijo nove, ki jih bodo za to delo morali še usposobiti? "Razlog je povsem preprost: v tej situaciji potrebujemo mlajše in zdrave ljudi za razdeljevanje materialne pomoči (tudi prehranske pakete) starejšim, ki se bodo odločili za samoizolacijo ali bodo morali biti v karanteni doma. To delo bo brez tesnejših stikov in tudi nekoliko drugače organizirano, tudi fizično bolj zahtevno. Če želimo zajeziti širjenje virusa in obvarovati najranljivejše, torej starejše in bolne, je treba stike omejiti. Ni pa nobene bojazni, da bodo zaradi tega starejši, ki bodo potrebovali pomoč, ostali brez nje. Mi imamo naslove okoli 10 tisoč starostnikov v Mariboru, ki smo jim že do zdaj pomagali. V ponedeljek bomo objavili tudi novo telefonsko številko, na katero bodo lahko poklicali, če bodo našo pomoč potrebovali," pojasnjuje. Njihovi in Karitasovi prostovoljci bodo nosili uniforme, imeli bodo tudi identifikacijsko kartico s fotografijo in imenom. Poleg tega bo Rdeči križ pri uporabnikih preverjal, ali so pomoč dobili. S tem želijo preprečiti morebitne zlorabe.
Pravi prostovoljci bodo nosili uniforme, imeli bodo tudi identifikacijsko kartico s fotografijo in imenom
Naj se ne bojijo zamud pri plačilu položnic
V društvu Humanitarček so namreč že opozorili, da v Mariboru naokoli hodijo lažni prostovoljci, ki od starostnikov pod pretvezo, da jim bodo plačali položnice, jemljejo denar. "Glede na to, da ves bančni promet deluje normalno in da gre trenutno za kratkotrajne ukrepe - takšnih potreb ni. Resda se starostniki bojijo zamud, a jih opozorimo, da ne bo tako hudo, kot če izgineta denar in položnica. Po naših podatkih gre za več posameznikov, ki niso vključeni v nobenega od znanih prostovoljnih društev/organizacij. Nobene panike ni s plačevanjem položnic. Tovrstne 'prostovoljce' pa prijavite pristojnim," svarijo v Humanitarčku. Prejeli so tudi prijavo, da "prostovoljka" med starostniki ponuja ''nakup zdravil'', seveda z visoko provizijo, zato svetujejo, da se v primeru, da vam zmanjka zdravil, telefonsko posvetujete z osebnim zdravnikom oziroma preverjeno lokalno dobrodelno organizacijo. Ne kupujte sumljivih razkužil, ki jih prodajajo od vrat do vrat, in ne dajajte neznancem svoje bančne kartice ali drugih osebnih dokumentov.
Prevoz uredite neposredno pri zdravniku
Ker so začasno prevoze prekinili tudi različni ponudniki prostovoljnih prevozov z namenom zmanjšanja izpostavljenosti ranljivih, so se že pojavili posamezniki, ki starejšim zdaj ponujajo plačljive prevoze. "Glede na to, da so po državi odpovedane vse nenujne zdravstvene storitve, da javna uprava deluje okrnjeno in veljajo splošne uredbe omejevanja izpostavljenosti, potrebe po prevozih takšnega tipa ni," opozarjajo v Humanitarčku. Dodajajo: ''Če starostnik potrebuje prevoz k zdravniku, naj se obrne direktno nanj, da ta presodi o potrebnosti obiska in tipu prevoza (sanitetni, nenujni reševalni). Ni obiskov v domovih za ostarele in bolnišnicah.
Frizer, trgovina in podobno lahko počakajo." Zato svetujejo, če se vam zdi, da je starostnik v stiski, se obrnite na preverjene lokalne ponudnike prostovoljske pomoči, kot so RK, Karitas, Humanitarček, CSD, prostovoljce iz programa Starejši za starejše. "Velika večina teh organizacij ima izdelan načrt, kako pomagati, zato brez skrbi," mirijo osamljene in prestrašene starostnike, ki živijo sami. Obenem pozivajo sosede, da starejšim pomagajo. Lahko jih pokličete, povprašate, ali kaj potrebujejo. Jim prinesete zdravila ali kaj iz trgovine. "Že če postavite na prag sosede v bloku vrečko z mlekom, kruhom in kakšno kavico - je veliko.''