Elizabeta Planinšič
Konec marca letos so poslanci potrdili novelo zakona o kazenskem postopku, katere osnovni cilj je bila implementacija tako imenovane Direktive EU o pravicah žrtvah. Po statističnih podatkih se vsako leto na območju Evropske Unije zgodi več milijonov kaznivih dejanj, kriminal pa ne vpliva le na žrtve, temveč tudi na njihove bližnje, posebej družinske člane, kar je bil eden ključnih razlogov za sprejem omenjene direktive.
Določbe novele se začnejo uporabljati v nedeljo, za lažje prepoznavanje, kakšne so pravice žrtev kaznivih dejanj, pa je nastala zloženka. Po sprejemu novele je bila namreč na Ministrstvu za pravosodje ustanovljena implementacijska skupina, v kateri so sodelovali vsi deležniki, ki se praksi srečujejo z žrtvami in ki je v zadnjih mesecih pripravila vsa potrebna gradiva, da bodo zakonske določbe, ki se nanašajo na žrtve kaznivih dejanj, lahko tudi dejansko zaživele. Z namenom obveščanja žrtev o njihovih pravicah je skupina oblikovala enotno zloženko, ki bo žrtvam kaznivih dejanj na voljo ob prvem stiku s pristojnim organom, kar je največkrat policija. Natisnjenih je bilo 110 tisoč izvodov zloženke v šestih jezikih. Pravosodna ministrica Andreja Katič je danes te zloženke predala nevladnim organizacijam, prejeli pa jih bodo tudi sodišča, tožilstva in Centri za socialno delo po Sloveniji. Ob tem je poudarila, da je dobro sodelovanje z nevladnimi organizacijami izrednega pomena, saj se žrtve največkrat obrnejo prav nanje, zato imajo prav oni največ izkušenj, kaj žrtev v stiski najbolj potrebuje. Posebej je izpostavila pomen osveščanja žrtev kaznivih dejanj o njihovih pravicah in načinu uveljavljanja teh pravic.
Predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin je dejala, da je bil glas žrtev doslej slabo slišan. "Kaznivo dejanje žrtvi vzame moč, kazenski postopki pa žrtvam, zaradi dolgotrajnosti in mučnosti, te moči ne vrnejo," je dejala in dodala, da jo veseli, da bodo žrtve poslej o svojih pravicah bolje seznanjene.
Z novelo zakona o kazenskem postopku tako v ospredje kazenskega postopka po mnenju pravosodne ministrice stopa skrb za dobrobit in procesne pravice žrtev. Novela ureja položaj žrtev na sistemski ravni, zlasti tudi ranljivih skupin, še posebej mladoletnikov. Žrtve tako ne bodo ne bodo več kolateralna škoda, s katero so se doslej organi ukvarjali posredno. Med najpomembnejše novosti za žrtve kaznivih dejanj spadajo predvsem zagotavljanje informacij žrtvam o njihovih pravicah že ob prvem stiku, individualna ocena žrtve, pravica do obveščenosti o stanju postopka, možnost zaupnika v vseh fazah postopka in minimaliziranje stikov žrtve z osumljencev. Novela vzpostavlja tudi sistem pomoči za žrtve, s tem pa tudi temelj za tako imenovano hišo za otroke. V tej hiši bi potekala zaslišanja in vsi drugi postopki, povezani z mladoletnimi oškodovanci. Omogočeno bo tudi snemanje otrok kot prič, da jim v nadaljnjem postopku ne bo treba ponavljati pričanj. Uvaja se tudi sistem pomoči za oškodovanca, ki jo glede na kaznivo dejanje potrebuje - bodisi zdravniško, psihološko ali kakšno drugo.
