Poslanci bodo danes, sodeč po včerajšnji razpravi v državnem zboru, po letu in pol razprav vendarle dali svoj glas za revne otroke iz družin, kjer imajo manj kot 360 evrov dohodka na družinskega člana in živijo pod pragom revščine. Okoli 54.000 jih je, a do zdaj jih je bilo v šoli do brezplačnega kosila upravičenih le okoli 20 tisoč, preostali so imeli delno subvencionirano šolsko kosilo. Ni pa še povsem jasno, ali bodo brezplačno kosilo imeli že od 1. januarja ali šele od 1. februarja. Državna sekretarka z ministrstva za delo
Martina Vuk
je namreč vztrajala, da šole potrebujejo tudi določen čas za prilagoditev novemu sistemu, zato je vlada predlagala, da novost začne veljati šele 1. februarja, čemur so nasprotovali poslanci Združene levice (ZL). Slednji so tudi predlagali, da bi vse starše otrok, ki bodo po novem upravičeni do brezplačnega kosila, posebej pisno obvestili centri za socialno delo.
Luka Mesec
Do aprila letos dva milijona evrov za subvencioniranje prehrane
Za boljšo predstavo poglejmo še številke. Letos je bilo od januarja do aprila porabljenih (skupno za 2. in 3. dohodkovni razred) 1,946.204,76 evra za subvencioniranje šolske prehrane. Subvencija za brezplačno prehrano za otroke iz 1. dohodkovnega razreda je bila 38 evrov na mesec. Za otroka iz 2. dohodninskega razreda, ki je zdaj
upravičen do 70 odstotkov subvencije, je dr
žava plačala 24,88 evra na mesec, za otroka iz 3. dohodkovnega razreda, ki ima še samo 40-odstotno subvencijo za šolsko prehrano, pa 13,93 evra na mesec. Za brezplačna šolska kosila za otroke iz 2. in 3. dohodkovnega razreda bo na leto morala država dati 9,3 milijona evrov. Po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport denar, zagotovljen v proračunih za leti 2016 in 2017, ki ga je skupaj 16 milijonov evrov, zadostuje za brezplačna šolska kosila za vse otroke, ki živijo pod pragom revščine.
"Sramota je, da imamo sredi Evrope lačne otroke"
Poslanci ZL, ki so takšno rešitev za revne otroke predlagali že septembra, torej ob začetku šolskega leta, a jo je koalicija zavrnila, so zadovoljni z razpletom. Obžalujejo le, da je bilo potrebno kar leto in pol prepričevanj in razprav. Obenem upajo, da je to le prvi korak k zagotavljanju res brezplačnega šolstva pri nas in s tem enakih možnosti za vse otroke, ne glede na to, ali prihajajo iz premožnih ali revnih druž
in. To pa se ne konča zgolj pri enem brezplačnem toplem obroku na dan. Vse več družin z otroki namreč tudi ne zmore plačati šole v naravi, izletov in obšolskih dejavnosti. Sramota je, da imamo v relativno bogati državi sredi Evrope lačne otroke. To je nedopustno, so bili jasni v ZL.
Iva Dimic
Julijana Bizjak Mlakar