Poslanci bodo na prihodnji seji državnega zbora (začne se 22. marca) ponovno odločali o predlogu Levice, da bi morala starostna, predčasna ali invalidska pokojnina znašati najmanj 442 evrov, zagotovljena pokojnina za polno dobo pa 613 evrov. Da je tudi s 442 evri zelo težko preživeti, prav nihče ne dvomi, razhajanja v mnenjih pa so zlasti v tem, ali naj se problem najnižjih pokojnin rešuje v okviru pokojninske blagajne ali socialne politike.
"V Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS) menimo, da takega predloga kljub njegovi trenutni politični in siceršnji všečnosti ne gre podpreti. V primeru sprejetja bomo uporabili vsa razpoložljiva pravna sredstva", napoveduje predsednik ZDUS Janez Sušnik.
Zdaj zagotovljena pokojnina znaša 70 odstotkov med zadnjo prejeto plačo in prvo odmerjeno pokojnino. Če pa bi najnižja pokojnina znašala 442 evrov, bi to razmerje znašalo 83 odstotkov. S tem amandmajem Levice, ki je bil v drugem branju pokojninske novele sprejet, se ruši pokojninski sistem in rešuje socialna politika, kar je nedopustno, saj bi postalo vseeno, ali ima moški 15 ali 30 let pokojninske dobe, pokojnina bi bila enaka. Razlika med 15 in 40 leti pokojninske dobe pa bi bila le 171 evrov, utemeljujejo svoje stališče v ZDUS.
Predlagani dvig najnižje pokojnine, brez upoštevanja uveljavljenih pravil, ki pogojujejo višino odmerjenih pokojnin, je po njihovem v popolnem nasprotju z načeli, na katerih temelji veljavni pokojninski sistem. Višino pokojnine praviloma pogojujeta na eni strani plača oziroma zavarovalna osnova, od katere so bili plačani prispevki za to zavarovanje v določenem obdobju pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, s pomočjo katerih se oblikuje pokojninska osnova, na drugi strani pa čas obdobja, prebitega v zavarovanju, ki ga izrazimo z določenim odstotkom. Višja plača ali zavarovalna osnova vpliva ne le na višje prispevke, temveč tudi na višjo pokojninsko osnovo, daljše zavarovalno obdobje pa na višji odstotek za odmero pokojnine.
Določanje najnižjega zneska pokojnine, ne glede na veljavna pravila za njihovo odmero, negira ta pravila in ruši sistem. Dopušča nesprejemljive anomalije in postavlja pod vprašaj sedanjo funkcijo sistema, ocenjujejo. V taki ureditvi višina pokojnine za mnoge ne bo več odvisna od vplačanih prispevkov in dolžine obdobja, prebitega v zavarovanju, temveč zgolj od obstoja obveznega zavarovanja v določenem obdobju. "To lahko vodi v nezainteresiranost za to obliko zavarovanja in posledično, v ne tako daljni prihodnosti, njegovo demontažo in popolno razvrednotenje ter zagotavljanje zgolj minimalne socialne varnosti za vse udeležence, izražene v za vse enaki minimalni pokojnini", so še zapisali v sporočilu za javnost.
Na stališča ZDUS so se odzvali tudi v Levici, kjer so presenečeni, da v ZDUS nasprotujejo dvigu najnižjih pokojnin za okoli 138 tisoč upokojencev.
"Čudna je država, v kateri po nareku vlade društva upokojencev nasprotujejo dvigu najnižjih pokojnin. Dviga, ki ju predlaga Levica, sta minimum minimuma v smeri reševanja revščine med upokojenci. Tudi dvig najnižjih pokojnin z 246 evrov na 442 evrov je razlika med tem, ali gre nekdo na Rdeči križ dvakrat ali enkrat na mesec. Če gospod Sušnik meni, da je dvig neupravičen, mu predlagam, da naj z 250 evri poskuša preživeti sam," je bil oster poslanec Levice Miha Kordiš.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
