Četrta etapa Gira: Dan, ko so vsi bili veseli

Zgodilo se je, kot je Remco Evenepoel napovedal že po prvi etapi 106. dirke po Italiji - da bodo z ekipo v četrti poskušali predati roza majico. Predaleč je do Rima, da bi se izčrpavali ob branjenju skupnega vodstva, moči bodo varčevali za najtežje trenutke. Sedmerica ubežnikov je izkoristila darilo na najbolj razgiban dan doslej s tremi dolgimi prelazi in 3500 višinskimi metri. Etapo je dobil Aurelien Paret-Peintre, roza majico pa prevzel Andreas Leknessund. Evenepoel in Primož Roglič sta ciljno črto prečkala skupaj dve minuti za zmagovalcem.

"Veste ali ugibate?" je novinarja Eurosporta v cilju vprašal Norvežan, ko mu je ta sporočil, da je prevzel skupno vodstvo. Postal je šele drugi Viking po Knutu Knudsenu v roza majici. Slednji, specialist za vožnjo na čas, jo je nosil v letih 1975 in 1981. "Vedel sem, da jo je možno osvojiti. To je bil cilj, ampak bilo je težko, veste, da kolesarstvo ni lahko. Neverjetno," je uspeh kariere opisal 23-letni član ekipe DSM, ki mu je malo zmanjkalo do popolnega dne - tudi do etapne zmage. V ciljnem sprintu ga je prehitel Francoz, čeprav je Skandinavec na zadnjem desetkilometrskem prelazu Molella potegnil odločilni manever in se odlepil kolegom v pobegu. "Napad mi je uspel, šel sem do roba zmožnosti, ampak me je (Paret-Peintre) ujel. Nato so bile moje noge mrtve," je priznal Norvežan.

Šele tretjo zmago med profesionalci in uspeh kariere je dosegel tudi Aurelien Paret-Peintre, ki je pri 27-ih letih v življenjski formi in sodi med najboljše Francoze za večdnevne preizkušnje. Na Giru je bil pred tremi leti na 16. mestu, na Touru lani še mesto boljši, tokrat pa bi ga lahko videli še višje: "To je moj glavni cilj sezone. Veliko sem treniral za te tri tedne. Vedeli smo, da bo priložnost za pobeg, ampak o njem je zjutraj na avtobusu zagotovo razmišljajo vsaj 120 kolesarjev. Za nami je perfekten dan. Vedel sem, da sem bil v sprintu hitrejši od Norvežana. On je osvojil majico in na koncu smo vsi lahko veseli," je povedal kolesar moštva AG2R Citroën.

Zadovoljen je bil lahko ob jezeru Lagore v Apeninih tudi Primož Roglič. Ne le, ker je njegov moštveni kolega Jan Tratnik v Amsterdamu uspešno prestal operacijo kolena po trku v avtomobil le dan pred startom Gira. Njegov največji rival, Evenepoel, je na zadnjem od treh prelazov, ki so vsi segali čez tisočaka, a so bili še daleč od brutalnosti, ki jih čaka v zadnjem tednu, ostal brez moštevnih kolegov. Soudal-QuickStep je sicer čez dan opravil veliko dela, toda Belgijci so prvič pokazali nekaj šibkosti, ko so svojega kapetana pustili v nemilosti tekmecev, kar pa se jim tokrat ni maščevalo. Zasavec je imel ob sebi vse do konca Seppa Kussa in Koena Bouwmana, Ineos je bil prisoten kar s peterico, tudi Bahrain, Bora in Emirati so imeli v glavnini vse pomembne može.

Naslednja dva dneva - pred prvo pravo gorsko preizkušnjo - bosta nekoliko lažja. Peta etapa Altripalda - Salerno (171 km) je z 2400 višinskimi metri razgibana predvsem v prvem delu, zadnjih 60 km do cilja (spet) ob zahodni italijanski obali pa je povsem ravninskih oziroma gre cesta celo navzdol.

Rezultati, 4. etapa, Venosa - Lago Laceno, 175 km: 1. Aurelien Paret-Peintre (Francija/AG2R Citroën) 4.16:04 (povp. hitrost 41km/h), 2. Andreas Leknessund (Norveška/DSM) +0:02, 3. Toms Skujinš (Latvija/Trek-Segafredo) +0:57, Vincenzo Albaneze (Italija/EOLO-Kometa) ... 19. Remco Evenepoel (Belgija/Soudal-QuickStep), 26. Primož Roglič (Slovenija/Jumbo-Visma) oba 2:01; vrstni red: 1. Leknerssund 14.35:44, 2. Evenepoel +0:28, 3. Paret-Peintre 0:30, 4. Joao Almeida (Portugalska/UAE Emirates) 1:00, 5. Roglič 1:12.