Dirka Pariz-Roubaix: S pištolo na glavi kot pri ruski ruleti

Teden dni po Flandriji je čas za novo in še bolj brutalno, krvoločno Kraljico klasik, kot je eno od imen dirke Pariz-Roubaix. Če omenimo drugo, a ne zadnjo, Nedelja v peklu, je še bolj jasno, kaj čaka kolesarje na 256,6-kilometrski progi, ki je po profilu sicer najlažja med eminentno peterico. Neznosno trpljenje pride v 29 tlakovanih sektorjih v skupni dolžini 54,5 km, sploh pa na treh z vsemi petimi zvezdicami.

Najhujše je menda že za kolesarji, tistimi, ki so sredi tedna, ko je deževalo in je bilo še bolj spolzko, preživeli ogled proge. Italijanka Vittoria Guazzini ga ni (dekleta bodo dirkala na 145,5 km dolgi progi v soboto, od Slovenk le Eugenia Bujak), ob padcu si je zlomila medenico. Eden od glavnih favoritov se je raje na ogled podal v tednu prej. "In še takrat sem potreboval dva dni, da sem prišel k sebi. Zabavna je dirka po televiziji in za gledalce ob progi. Kolesarji ne moremo reči, da nam je všeč, malo bi moral biti nor, da bi ti bila, tako boleča je," je dejal Italijan Filippo Ganna. Francoskemu časniku L'Equipe je letos namenil najzanimivejšo izjavo, kaj jih jutri čaka: "Kot bi imel pištolo nastavljeno na glavo, igral rusko ruleto. Vsakič, ko pritisneš petelina, upaš, da metek ne pride ven."

Italijana to ne bo ustavilo, uspeh ogromno prinaša. "Vem, da mi lahko spremeni življenje in mi nameni prostor v športni zgodovini. Sanjam o zaključku s trofejo granitne kocke v rokah." S štirimi sta rekorderja Belgijca, Roger De Vlaeminck in Tom Boonen. Lani jo je osvojil kolega od Ganne pri Ineosu Dylan van Baarle, ki zdaj z Woutom van Aertom tvori udarni dvojec Jumbo-Visme. Rogličevo in Tratnikovo moštvo ima v rokavu skritega aduta - posebne ventilčke, ki med vožnjo spreminjajo tlak v kolesih. Kujejo jih v zvezde, a Belgijec jih na ogledu ni preizkusil, pa tudi zgovoren ni bil o tem. "Nočemo razkriti vseh skrivnosti," je dejal lani drugouvrščeni, ki ga po padcu na Flandriji še bolijo rebra in koleno.

Velikonočna klasika je velik izziv za proizvajalce koles in opreme, lom materiala se prešteva v kamionih, potrebne so prilagoditve na tresljaje ipd. Brez poljuba sreče ne bo uspeha niti ob 118. izvedbi, se zaveda Mathieu van der Poel, a verjame, da je prišel njegov čas. Tako je vzel znamenje med dirko Scheldeprijs v sredo, ko se mu je na čelado podelal ptič. V širši krog favoritov pa spada edini Slovenec v karavani Matej Mohorič, vendar lani petouvrščeni ni prepričan, da bo zmogel. "Na Flandriji sem grdo padel, nastop je bil vprašljiv, ampak nočem zavreči te priložnosti. Ne bodo odločale le noge, ampak tudi sreča. Par sektorjev, ki sem si jih ogledal, je zelo blatnih, tudi fantje, ki so bili na progi dan prej, so rekli, da so drugi v obupnem stanju," nam je po petkovem ogledu dejal kapetan Bahraina, ki si je že zamislil, kako mora dirkati: "Kdor bo sektorje začel v ospredju, bo imel veliko prednost, če ne bo vpleten v prvih nekaj padcev. Grem brez pričakovanj, ampak upam, da se mi izide. Sanjam o stopničkah, čeprav vem, da so malo verjetne. Ampak vseeno, vedno je dovoljeno sanjati."