Dirka po Franciji: Takšnega vzpona še ne, pripravljeni na novo ofenzivo

Uroš Gramc Uroš Gramc
07.07.2023 19:50

Po tretji in morda še četrti priložnosti za sprinterje v nedeljo nova bitka za rumeno majico na pozabljen vulkan Puy de Dome

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Mark Cavendish se je nemočno ozrl, ko je mimo švignil letošnji kralj sprinta Jasper Philipsen.
Epa

Jasper Philipsen postaja nočna mora vseh sprinterjev na 110. dirki po Franciji. V šesti etapi se je Belgijec veselil že tretje zmage. Izkoristil je vsako priložnost, ki se mu je ponudila. V Bordeauxu je Marku Cavendishu, ki je v tem mestu slavil že pred 13 leti, preprečil, da bi vpisal rekordno 35. slavje na Touru. Sam je šele pri petem, a to je njegov čas. "Bil sem v dobrem položaju, na pravem kolesu, začel sem malo bolj zgodaj, kot bi si želel, toda še vedno nekje kot leta 2010. Še se bomo trudili, a zelo sem razočaran," je dejal 38-letni Britanec.

Sanjski Tour za Belgijca

"Tudi jaz bi rad videl Markovo zmago, vsi bi. Močan je, zato bo še poskusil," mu privošči uspeh 25-letni Belgijec. A na cesti je nepopustljiv: "Ne morem verjeti, da sem že trikrat zmagal. Če bi pred enim tednom to rekli, bi vam dejal, da ste nori. To je sanjski Tour za nas. Upamo, da dodamo še kakšno zmago." Philipsen je pohvalil delo svojega Alpecin-Deceunincka. "Zmage so skupinski dosežek, sam zagotovo ne bi prišel že do treh. V zadnjih treh kilometrih smo bili odlični, do sprinta nisem potrošil nič energije." Trdno v lasti ima tudi zeleno majico, od drugouvrščenega Francoza Bryana Coquarda ima skoraj dvakrat več točk. "Cilj je, da jo nesemo do Pariza. Ampak šele en teden je mimo, dirka bo še dolga. Zdaj bom le užival v trenutku."

Morda bo v novem dnevu še bolj, tudi osma 200-kilometrska etapa Libourne-Limoges je po okusu sprinterjev. Pa tudi ubežnikov. Zadnja tretjina je kar razgibana, več je krajših vzponov, le dva od njih sta kategorizirana, in to z najnižjo, četrto stopnjo. Morda dovolj, da kdo prekriža načrte mojstrom hitrih zaključkov.

Povsem drugačna zgodba se obeta v nedeljo, ko se bodo kolesarji po ne preveč zahtevnem dnevu proti cilju podali na pozabljen vulkan Puy de Dome. Tretji od letos šestih vzponov ekstra kategorije z nič kaj posebnimi številkami, 13,3 km s 7,7 odstotka naklona, skriva izjemno zanimivo zgodovino. Petintrideset let ga že ni bilo na pentlji, vlogo vršaca v Centralnem masivu, ki je običajno na sporedu tik pred prihodom v Pariz, so prevzeli alpski in pirenejski prelazi, so pa nekateri nepozabni trenutki na njem še vedno živi.

Prvi cilj direktorja: obuditev legende

Legendarni Fausto Coppi si je ob prvem obisku leta 1952 tam tlakoval pot do prepričljive zmage. Sedem let kasneje je Federico Bahamontes v kronometru nadoknadil praktično vseh šest minut zaostanka in zasukal dirko v svojo korist. Leta 1964 sta se Špancu za hrbtom dva dni pred koncem dirke tolkla Raymond Poulidor in Jacques Anquetil, slednji pa je kljub onemoglosti v zadnjem kilometru vknjižil svojo peto in zadnjo skupno zmago. Pomembno vlogo je 1415 metrov visoki klanec igral tudi leta 1975, ko je bil Eddy Merckx na poti do rekordne šeste, a ga je gledalec blizu cilja udaril v ledvice, kar naj bi bilo prispevalo, da je dan kasneje sploh zadnjič na Touru nosil rumeno majico. Leta 1986 je prevlado na njem potrdil Američan Greg Lemond, ob zadnjem obisku karavane dve leti kasneje pa Španec Pedro Delgado.

"Ko sem leta 2004 začel delati za ASO (organizatorja Toura, op. p.), sem si kot enega prvih ciljev zadal - Puy de Dome. Zame je to eden najmočnejših simbolov legende okrog dirke po Franciji," je povedal direktor spektakla Christian Prudhomme. Pot je bila dolga, še težja, ko so pred enajstimi leti nanj zgradili železnico in zožali cesto, ki je za javnost in kolesarje odprta le enkrat letno, sicer pa zgolj za oskrbo observatorija. Najbolj brutalni so zadnji štirje kilometri, ko naklon ne pade pod 11 odstotkov. "Izjemno strmo je, nisem še bil na takšnem vzponu. Sploh ni predaha in ne ovinkov, več čas moraš pritiskati na pedale," je po ogledu dejal Jonas Vingegaard. "Mislim, da bo tempo izjemno hud, saj prej ni nobenega vzpona. Smo v odličnem položaju in pripravljeni na napad," pa je novo razburljivo poglavje ene najzanimivejših izvedb Toura že v prvem delu napovedal Tadej Pogačar.

Rezultati 7. etape, Mont-de-Marsan-Bordeaux, 169,9 km: 1. Jasper Philipsen (Belgija/Alpecin-Deceuninck) 3.46:28 (povpr. hitrost 45 km/h), 2. Mark Cavendish (Velika Britanija/Astana), 3. Biniam Girmay (Eritreja/Intermarche-Circus-Wanty) ... 25. Tadej Pogačar (UAE Emirates), 39. Luka Mezgec (Jayco-Alula) vsi isti čas, 100. Matej Mohorič (vsi Slovenija/Bahrain Victorious) +0:57; vrstni red: 1. Jonas Vingegaard (Danska/Jumbo-Visma) 29.57:12, 2. Pogačar +0:25, 3. Jai Hindley (Avstralija/Bora-Hansgrohe) 1:34, 96. Mohorič 1.13:10, 137. Mezgec 1.28:34.

 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta