Premor po evropskem prvenstvu ni bil prav dolg, Goran Dragić se že pripravlja na novo sezono v ligi NBA. Zadnje poletje je poskrbelo za menjavo okolja za izkušenega organizatorja igre. Chicago Bulls so po Phoenixu. Houstonu, Miamiju, Torontu in Brooklynu njegova šesti klub v najmočnejši košarkarski ligi na svetu. Na uvodu priprav z novimi soigralci se je tudi uradno predstavil v opravi šestkratnih prvakov lige. "Chicago je v prejšnji sezoni igral res izjemno. Ekipa igra lahkotno, hitro, žal je imela težave s poškodbami. Pogovarjal sem se z Vučem (Nikolo Vučevićem), trenerjem Billyjem (Donovanom), dober odnos imam z Arturasom (Karnišovasom, podpredsednikom, zadolženim za košarkarsek operacije, op. a.), s katerim sva delala skupaj že v Houstonu. Pogovarjali smo se že, preden sem podpisal za Brooklyn. Zdaj pa sem se odločil, da je to dobra ekipa zame," je, oblečen v dres bikov s številko sedem, ki jo je v šampionskih letih nosil tudi Hrvat Toni Kukoč, dejal 36-letni Ljubljančan.
Da mu kljub zrelim košarkarskim letom ni zmanjkalo motiva, obljublja udeleženec tekme vseh zvezd iz leta 2018. "Vsak športnik želi osvojiti naslov. Z mano je isto. Bil sem že blizu z Miamijem, a se na žalost poškodoval v finalu, zaradi česar še danes ne morem dobro spati. Zato sem še vedno lačen zmag. Dobro se počutim, zdrav sem, pri 36 letih sicer nisem več najmlajši, a še vedno me žene strast. To pa je najpomembnejše," je na medijskem dnevu ameriškem novinarjem dejal Dragić.
Tudi o slovenski reprezentanci so ga spraševali. Najkoristnejši igralec Eurobasketa 2017 je letos prekinil petletno reprezentančno upokojitev, da bi z rojaki branil zlato medaljo. "Težko je bilo. Pred petimi leti sem se upokojil, potem pa dobiš klic od Luke, od Raše Nesterovića: 'Daj, potrebujemo te.' Bil sem v dvomih, a rekel sem si, da sem skozi kariero vedno igral dobro, ko sem poletje preživel z reprezentanco. Zato sem se odločil, da grem. Dobro sem se počutil, prvič sem igral brez opornice. Načrtoval sem, da bomo osvojili medaljo, kar se na žalost ni zgodilo," je povedal o prvenstvu, ki se je za Slovenijo zaključilo s (presenetljivim) porazom proti Poljski v četrtfinalu.
Novi delodajalci ga niso skušali odvrniti od nastopa za izbrano vrsto. "Arturas me je vprašal, ali bom igral za reprezentanco. Rekel sem, da bom. Nobene nadaljnje razprave ni bilo. Seveda razumem, da so klubi nekoliko prestrašeni, ko se njihov igralec pridruži reprezentanci, saj je poletje dolgo. A neameriškim igralcem je težko, ko se vrnejo domov, če ne igrajo za reprezentanco. Ko hodiš po ulici, navijači vpijejo za tabo: 'Zakaj, ne igraš? Saj imaš dovolj denarja'. Nikoli nisem igral za svojo državo, ker bi moral, ampak ker je to odlična priložnost, da se pripravim za sezono v NBA," je poudaril.
Da zaradi reprezentančnega poletja ne bi bil v dobri klubski formi, ni bojazni. "Nekaj tekem v tem poletju imam za pasom, a počutim se dobro, spočit sem. Eurobasket je bolj kot fizično naporen psihično, predvsem zaradi tega, kako smo izgubili proti Poljski. Fizično sem v odlični formi. Psihično pa tudi, saj je to nov začetek, nova ekipa." In kaj lahko doda moštvu, ki se je v prejšnji sezoni prvič po štirih letih posta prebilo v končnico? "Karkoli bo ekipa potrebovala. Imam veliko izkušenj, lahko sem glasen v slačilnici, če bo ekipa to potrebovala, lahko pridem s klopi in zanetim iskro. Sem na tisti točke kariere, ko z veseljem naredim, kar ekipa potrebuje. Komaj čakam, da se sezona začne," pravi Goran Dragić.
