Če že ne Slovenci, se vsaj sosedi lahko veselijo. Bolj slaba uteha. Najbrž doma avstrijskih zastav ob zmagi Felixa Galla na letališču nad Courchevelom, kamor se je karavana spustila z najvišje točke letošnjega Toura, 2304 metre nad morjem s prelaza Loze, ni bilo videti. Žal pa je naš as in številka ena na svetovni lestvici povsem pogorel. Upal je, da se bo v kraljevski etapi vrnil v boj za rumeno majico, a ga je na ključnem delu zmanjkalo. Jonas Vingegaard je prednost povečal na neulovljivih sedem minut.
"Gremo po zmago v 20. etapi!"
"Mrtev sem. Ne vem, kaj me je doletelo. Poskušal sem jesti čim več, toda nič ni šlo v noge. Vse je ostalo v želodcu. Po treh urah in pol sem bil ob vznožju prelaza Loze povsem prazen. To je veliko razočaranje, nisem si želel takšnega razpleta. Če ne bi imel podpore ekipe, bi mogoče še izgubil stopničke," je priznal Tadej Pogačar. Tako poraznega dne na kolesu ne pomni. "V etapi na Granon (kjer je lani izgubil rumeno majico, op. p.) sem bil veliko boljši, to je bil eden mojih najslabših dni na kolesu. Ampak moral sem se boriti zaradi navijačev, ekipe, Marc Soler me je priganjal do meje. Upam, da si v naslednjih dveh dneh opomorem in gremo po zmago v 20. etapi. To bi bilo super. In da z Adamom zadrživa mesti na stopničkah," je že dvignil glavo in pogled usmeril naprej.
Če mu le koleno ne bo nagajalo. Že v uvodnih kilometrih ga je eden od kolesarjev, ki so želeli v pobeg, zbil po tleh. "Takrat smo ga počakali, nismo želeli pridobiti iz nesreče," je povedal Jonas Vingegaard. Lahkotno je Danec dihal visoko v Alpah: "Težko je opisati, kako mi je odleglo. Nisem pričakoval tako dobrega dne, sedemminutna razlika je fantastična. Ampak nismo še v Parizu, Tadej bo zagotovo kaj poskušal, še nas čakajo zanimive zadeve," bo Danec še pazil na velikega tekmeca, preden bo začel slaviti.
Zadovoljni, a niso se še zadovoljili
"Sranje se zgodi. Ne boli me preveč, le malo. Ampak ne vem, koliko je to vplivalo na rezultat," je o padcu in poškodbi dejal Komendčan. Kaj je šlo narobe ta dan, niso znali pojasniti niti v njegovi ekipi. "Že za zadnjih šest kilometrov kronometra je dejal, da se ni dobro počutil, in dan kasneje se je to nadaljevalo. Že takrat je izgubil 90 odstotkov možnosti za rumeno majico, zato se je obetal težak dan. Kar je tudi bil in hkrati zelo pomemben. Ne samo zaradi rezultata. Eni dnevi so enostavni, slikamo se, veseli smo, zmagujemo, ta dan pa je bil pomemben zaradi podpore Tadeju kot osebi," je povedal športni direktor Emiratov Matxin Joxean Fernandez.
Da mu je žal Pogačarja, je dejal tudi športni direktor Bahrain Victoriousa. "Odpeljal je vrhunski kronometer, bil je drugi, a Jonas je bil enostavno, sploh ne vem, kako bi temu rekel … nadnormalen. Težko komentiram, kaj se je nato zgodilo, dejstvo pa je, da je bila etapa zelo težka in izjemno vroče je bilo, 30 stopinj na 1900 metrih višine. Tempo je bil peklenski od prvega kilometra, Emirati so imeli dva v ubežni skupini, teren so imeli pripravljen za finale, a Tadeju se ni izšlo. Toda zame je še vedno velik šampion in številka ena na svetu. Čestitke za vse, kar je do zdaj dosegel," je povedal Gorazd Štangelj.
Bil je zelo zadovoljen s tretjima mestoma Pella Bilbaa v zadnjih dneh dveh, v skupnem seštevku pa so upali, da prileze še malce višje od šestega mesta, toda boj za deseterico je zelo hud. Sicer so pri Bahrainu z dvema etapnima zmagama že veliko iztržili. "Smo zadovoljni, nismo pa se še povsem zadovoljili. Priložnosti bo še nekaj, upam, da kje kaj odtrgamo, se pokažemo," pravi Dolenjec. Zelo prav bi jim prišel sprinter, a so izgubili Phila Bauhausa, ki v kraljevski etapi ni preživel že prvega vzpona. Se pa s tem več možnosti v zadnjih štirih dneh odpira za pobege Mateja Mohoriča. "Dobro razmišljanje, ampak ekipa Jasperja Philipsna verjetno ne bo dovolila ubežne skupine, tudi pri Luki Mezgecu bodo verjetno sodelovali v kontroli. En odstotek možnosti ostaja, mi bomo od starta pazili, da bomo sodelovali pri pogojnem pobegu," je strnil pričakovanja pred 18. etapo. Petkova 19., Moirans-en-Montagne'Poligny (172,8 km) bo z dva tisoč višinskimi metri malce bolj razgibana: "In takrat bolj pride Matej do izraza," pravi Štangelj.
Rezultati 17. etape, Saint-Gervais Mont-Blanc-Courchevel, 165,7 km: 1. 1. Felix Gall (Avstrija/AG2R-Citroen) 4.49:08 (povp. hitrost 34,4 km/h), 2. Simon Yates (Avstralija/Jayco-Alula) +0:34, 3. Pello Bilbao (Španija/Bahrain Victorious) 1:38, 4. Jonas Vingegaard (Danska/Jumbo-Visma) 1:52 ... 22. Tadej Pogačar (UAE Emirates) 7:37, 116. Matej Mohorič 37:31, 152. Luka Mezgec (vsi Slovenija/Jayco) 42:20; vrstni red: 1. Vingagaard 67.57:51, 2. Pogačar +7:35, 3. Adam Yates (Velika Britanija/UAE) 10:45, 74. Mohorič 3.32:41, 124. Mezgec 4.38:07.
"Pri Jumbu bolj predani kot Pogačarjevi"
"Užival sem do konca kronometra. Noro, da v 22 kilometrih vsa razburljivost izgine," nam je o bitki med Pogačarjem in Vingegaardom že med kraljevsko etapo dejal nekdanji danski kolesar Michael Rasmussen. V več dejavnikih vidi razloge: "Jumbo in Vingegaard sta bila veliko boljše pripravljena kot Pogačar in Emirati. Zdi se, da so bolj predani. Optimizirajo vse parametre. Jonas si je, na primer, dal narediti lažje čevlje in je prihranil 100 gramov, na strehi spremljevalnega vozila so imeli deset koles in ne dveh kot UAE. Tudi pri udobju na kolesu in aerodinamiki ima veliko prednost." Je pa priznal, da tudi sam težko pojasni, kaj se je zgodilo. "To je bil verjetno najboljši kronometer v zgodovini kolesarstva," je opisal predstavo Vingegaarda. Povprašali smo ga še o marsičem, razgovoril se je o dopingu v njegovih zlatih časih prepovedanega početja, kako ga je njegova ekipa izključila s Toura 2007, ko je nosil rumeno majico ... Celoten pogovor objavimo v naslednjih dneh.