OP Avstralije: S šampanjcem in pico, med aparati in aferami

Ni dvoma, kdo je kralj Melbourna - Novak Đoković. Edini z dvomestno cifro pokalov je z desetim slavjem že za štiri pobegnil drugemu na lestvici, upokojenemu švicarskemu asu Rogerju Federerju. Zaradi prevlade teh dveh v zadnjih dveh desetletjih ima le še Rafael Nadal (2) več kot en pokal v vitrini. Španec je lani izkoristil Srbovo odsotnost, sicer pa je Nole "tam spodaj" praktično nezaustavljiv, saj je slavil že štirikrat zapored. Letos je v dveh tednih oddal zgolj en niz, pa še tega ne v finalu proti enajst let mlajšemu Stefanosu Tsitsipasu.

Pariz povsem nekaj drugega

"Je eden največjih v našem športu, največji, ki je kadarkoli držal v rokah lopar za tenis," se je Đokoviću na igrišču poklonil Grk. Na tiskovni konferenci je potrdil, da je mislil resno: "Seveda sem, ne izmišljujem si, številke povedo vse. Zaslužil si je s profesionalizmom, predanostjo. To je zame signal, da storim enako." Bil je to drugi finale grand slama za Tsitsipasa in še drugič je po Roland Garrosu 2021 v dvoboju, ki je odločal tudi o prvem mestu na lestvici ATP, moral priznati premoč Srbu. "Pariz je bil zame srce parajoč, ker sem že vodil z 2:0 v nizih, nato pa sprejel nekaj napačnih tehničnih odločitev. Skoraj prepričan sem, da tega v karieri ne bom ponovil. Popolna trma z moje strani. Tisto je bil povsem drugačen finale, moral bi biti lep, ker je bil moj prvi, a je bilo nekaj čudnega v zraku. Spomnim se, čeprav se ne bi rad. Tisti dan sem tudi izgubil babico, kar sem sicer izvedel šele kasneje," je razlagal Tsitsipas, ki si tokrat ni imel česa očitati.

Srbski junak, njegovi rojaki so po vsaki zmagi v Melbournu še dolgo rajali pred stadionom, je bil pač predober. "Pokazal sem nekaj svojega najboljšega tenisa v karieri, povem iskreno. Kot v Avstraliji v letih 2009, 2011, 2015 in 2016. Tokrat bi se uvrstil v top dva, top tri," je dejal Novak Đoković, ki je v Melbournu že pri rekordnem nizu 28 zmag. Zadnja je zasedla posebno mesto. "Letošnji turnir je bil največji izziv v mojem življenju. Včasih se moram uščipniti, da res živim te trenutke. Samo moja ekipa in družina vesta, kaj smo preživeli v zadnjih štirih, petih tednih."

Đoković: Ne bom se ustavil

Srb je priznal, da je bil zaradi lanske afere in izgona iz Avstralije na trnih, kako ga bodo ljudje sprejeli. Nekaj sivih las mu je povzročila poškodba noge in je v prvem tednu turnirja "uporabil vse možne aparate na tem svetu". Časopisne strani je polnil tudi njegov oče Srđan, ki so ga po četrtfinalu ujeli ob fotografiranju z ruskimi navijači s sliko Vladimirja Putina. Na zadnjih dvobojih ga zato ni bilo ob igrišču. "Mislila sva, da se bo situacija umirila, a se ni. Oba sva menila, da bo boljše, da ga ni, tudi za izid dvoboja, čeprav naju je oba prizadelo. V objemu mame in brata sem se nato čustveno zlomil. Do tistega trenutka si nisem dovolil, da bi me kaj zmotilo zunaj igrišča, karkoli se je tam dogajalo, od poškodbe naprej. Zlahka bi lahko šlo kaj narobe. Potrebne je bilo ogromno energije, da sem ostal skoncentriran," je opisal trenutke po zmagi.

Po lanskem juniju se bo vrnil na vrh lestvice ATP, čeprav mu zmaga v Wimbledonu ni prinesla točk, ker se ni cepil proti covidu, pa ni smel nastopiti na OP ZDA in na vseh mastersih na ameriških tleh. "Zmage slavim bolj kot kadarkoli prej. Grand slam trofeja je največji motivacijski faktor, želim jih osvojiti še čim več. Bomo videli, kako daleč bo neslo. Ne bom se ustavil, nočem se ustaviti, ker vem, da ko se dobro počutim, lahko premagam kogarkoli na kateremkoli grand slamu. Ampak nič ni podarjeno, nič ni samoumevno. Veliko igralcev si želi trofej, veliko jih želi biti številka ena. Nikoli se ne primerjam rad z drugimi, je pa privilegij biti del diskusije o najboljših igralcih vseh časov, in če me ljudje vidijo v tej luči, mi zelo laska," je dejal 35-letnik.

Sabalenka: Zakaj ravno jaz?

Arina Sabalenka pa se šele v zadnjem času vidi v pozitivni podobi. "Vedno sem se spraševala, ko so ljudje pristopili za avtogram, zakaj ravno jaz. Sem samo igralka, nisem nič, nimam niti grand slama. Ampak potem sem se začela bolj spoštovati, da sem tukaj, ker sem se trudila in sem dobra igralka. Na igrišču lahko storim marsikaj. Vedno, ko imam težek trenutek na igrišču, si rečem, da sem dovolj dobra, da to obvladam," je dejala druga Belorusinja po Viktoriji Azarenko (2012, 2013) z zmago v Melbournu. "Mislim, da imava obe radi Avstralijo in ona nas. Nekaj lepega je v tej deželi," je 24-letnica laskala gostiteljem.

Kako pa bodo njeno zmago sprejeli v domovini? "Mislim, da bo odmevala, da bodo ljudje ponosni." A domov se ne bo vrnila in slavila z rojaki. "Potujem v Miami, zdaj tam živim," je odvrnila. Njeni odgovori na bolj politična kot teniška vprašanja so bili kratki. Da ob njenem slavju ni smela vihrati beloruska zastava, je menda ni motilo. "Mislim, da vsi vedo, da sem beloruska igralka, in to je to," je razlagala sedmi sili na "najlepši dan v življenju", ko si je privoščila "dobro pico, veliko bonbonov in malo šampanjca", zaradi katerega so bili novinarji na tiskovni konferenci deležni še kakšnega nasmeha več.

Druga igralka, drugačna Arina

Trikrat je Sabalenka že igrala polfinale grand slama (dvakrat na OP ZDA in enkrat v Wimbledonu), prvič je bila v finalu. "Potrebovala sem te težke poraze, da se zdaj boljše razumem. Bilo je kot priprava na to, kar me je pričakalo. Zdaj sem druga igralka, drugačna Arina, kot sem bila pred dvema letoma. Naučila sem se, da moram biti na igrišču bolj mirna, da mi ni treba hiteti, ampak moram le igrati svojo igro in verjeti vase. Zadnja dva tedna sem bila res mirna in samozavestna."

V začetku finalnega srečanja s Kazahstanko Jeleno Ribakino so ji sicer ponagajali živci. Prvi niz je izgubila, naslednja dva pa dobila. "To je bil najboljši dvoboj mojega življenja. Jelena je bila odlična, jaz sem se borila. Tenis je bil krasen. Vesela sem, da dvoboj ni bil lahek, uživala sem v njem. V prvem nizu sem bila še nervozna, a sem si rekla, da se moram še bolj potruditi in bo že prišla priložnost. V zadnji igri je bilo podobno. Saj ti ni nihče rekel, da bo lahko, sem si govorila, garati boš morala do zadnje točke. In tako je bilo, vesela sem, da sem obvladala vse emocije," je povedala 28. igralka z lovoriko iz Melbourna v odprti eri. Šestnajst jih je še vedno le pri eni lovoriki.

Rezultata, finale, ženske: Jelena Ribakina (Kazahstan/22. nosilka) - Arina Sabalenka (5.) 6:4, 3:6, 4:6; moški: Stefanos Tsitsipas (Grčija/3.) - Novak Đoković (Srbija/4.) 3:6, 6:7 (4), 6:7 (5).