Slovenski športnik leta: Zapomnili so si ga tudi ličarji

Če kdaj, letos dvomov ni bilo. Tadej Pogačar je še tretjič v štirih letih postal najboljši športnik Slovenije, s čimer se je na večni lestvici izenačil z atletskim olimpionikom Primožem Kozmusom. Z eno nagrado več v samostojni Sloveniji je pred njima zgolj skakalni as Peter Prevc, z dvema več pa le še - odkar od leta 1968 Društvo športnih novinarjev Slovenije podeljuje nagrade - plavalna legenda Borut Petrič in smučarska Bojan Križaj.

Da je za 26-letnim Gorenjcem rekordno leto, so najprej govorile zmage, zdaj pričajo nagrade. Kar 24 prvih mest na dirkah najvišjega ranga je za dosežkom Belgijca Freddyja Maertensa (34 leta 1977) drugi izid v celotni kolesarski zgodovini. Po točkah z vseh dirk je zaostal le za sezono 1972 Eddyja Merckxa, a legendarni Belgijec tistega leta ni osvojil čislane "trojne" krone - Giro, Tour, cestna dirka svetovnega prvenstva -, kot jo je Slovenec letos. Jo je pa dve leti kasneje in v tej družbi je le še Stephen Roche iz leta 1987.

Ja, četrto leto zapored prvi kolesar na svetovni lestvici združuje lovorike, o katerih se je zdelo, da so v modernem kolesarstvu le še spomin. Dvojček Giro-Tour, denimo, je zadnji pred njim osvojil Marco Pantani pred 26 leti in podobno kot gusar Pogi navijače po celem svetu spravlja v delirij tudi s slogom dirkanja. Sproščen je, zabaven in igriv ter hkrati nepopustljiv, ambiciozen in do tekmecev neusmiljen. V digitalno dobo, podprto s ciframi, izračuni in vso možno znanostjo, je vnesel nepredvidljivost in dramo. Po njegovi zaslugi danes ni nič drugače, nič manj romantično, kot je bilo nekoč. 

Ob rekordnem 81-kilometrskem solo pobegu na Strade Bianche je spremljevalce pelotona pustil odprtih ust, ko se je na SP lansiral že na "stotki", so odkimali, da gre za "samomor". A mu je uspelo, zato v Lombardiji pri pol manj do cilja ni bilo več neobičajno, kar bi bilo za druge misija nemogoče. Zapomnili so si ga tudi ličarji; na Giru so kolo obarvali v rožnato, po dveh letih brezdelja na Touru v rumeno in prvič po svetovnem prvenstvu  v mavrično, kar je dobilo posebno mesto v slovenski športni zgodovini. Vsi drugi uspehi, vključno z zmagami na najprestižnejših klasikah, so dodatni "cukrčki" na šampionski torti. Nanjo se ob koncu leta dodajajo svečke: za zlato Rogovo kolo, za slovenskega kolesarja in športnika leta, za Velo d'Or, pa še kakšna se bo zagotovo našla. In Tadej Pogačar najbrž že ve, s kakšnimi željami jih bo upihnil. Na prireditev v Cankarjev dom ni utegnil, ker se v Španiji pripravlja na nove izzive.