V Mariboru, na Taboru, bo pred enim televizorjem danes posebno vzdušje. Lucas Mario Horvat bo doma gledal tekmo Argentina - Poljska. Brez prijateljev, ki bi zraven kričali in spraševali, brez telefonske zveze z domačim Buenos Airesom, kjer bo stanje na robu infarkta. "Ne, nič od tega, v miru hočem gledati tekmo, da nič ne slišim. Kako je že rekel naš as Riquelme? Ko gledam nogomet, izklopim zvok, tako jaz odločam, kdo je dober, ne komentatorji."
No ja, čisto v miru ne bo šlo. Štiriletni sin in hčerka, ki bo decembra dopolnila devet let, bosta od ateja, pri 37 letih še vedno nogometaša, najbrž hotela slišati, kdo je dober. Da je to Lionel Messi, se itak ve. "Ko imaš Argentino, imaš njega. Ne le za gole, on za sabo potegne celo ekipo. To moštvo je vrhunska klapa, če se še dvigne, lahko gre daleč," pravi Horvat. Argentinski Slovenec, ki je iz druge ekipe velikana River Plate prišel v svojo drugo domovino pred 18 leti, tu igral za ljubljanski Interblock, ptujsko Dravo, Domžale in Aluminij iz Kidričevega, bil vmes v Azerbajdžanu in Kazahstanu, nameraval januarja letos v Kidričevem končati kariero, pa se je odločil še za avstrijsko četrto ligo, za FC Gamlitz.
Po južnoameriško "mirno"
Za Argentino se je svetovno prvenstvo začelo obupno. Kako so v Buenos Airesu sprejeli poraz s Savdsko Arabijo? "Seveda so bili vsi v šoku. Najprej 35 tekem zapored ne izgubiš, potem pa te premaga Savdska Arabija, kaj je zdaj to? Ampak odkar je Argentina lani osvojila prvenstvo Južne Amerike, je bolj mirno. Ni kot včasih, ko je bilo treba, če si izgubil prvo tekmo na svetovnem prvenstvu, vse nagnati, vse zamenjati." Toda to "bolj mirno" velja po južnoameriških merilih. Še vedno hudičevo, torej. "Ja, to je svetovno prvenstvo, pritisk je takšen, da si ne moreš predstavljati. Saj ste videli, da je Aimar, moj idol, nekdanji top igralec, na argentinski klopi jokal, ko ga je Messi dal Mehiki."
Da razen dveh lepih golov Mehiki to, kar je v Katarju doslej počela Argentina, "ni bilo bog ve kaj", pravi Horvat in s tem se strinjajo vsi Argentinci. V Katar pošiljajo jasno sporočilo: Poljsko je treba premagati, katastrofa bi bilo razmišljati, da je lahko točka dovolj, če bo tudi na tekmi Savdska Arabija - Mehika remi ali če Mehičani, denimo, zmagajo z manj kot tremi goli razlike. "Ni to hec, en gol v napačnem trenutku, pred koncem tekme, pa si adijo. Ampak vseeno ne smemo iti na glavo. Pametno bo treba igrati, malo čakati, čeprav bodo čakali tudi Poljaki. Da bi se bali Lewandowskega? Ah, saj Poljska ni le on. Kot Argentina ne sme biti le Messi. Lautaro Martinez je eden tistih, od katerih se pričakuje več. Res pa smo imeli težave s poškodbami. Dybala je pred prvenstvom komaj kaj igral, sijajnega Lo Celsa ni zraven. Če bomo pravi, potem Poljaki ... ne bom rekel, da nimajo kaj iskati, ampak premagati jih že moramo." Bo Messi, če osvoji naslov svetovnega prvaka, v domovini dosegel božanski status Maradone? Ga je pri enih že dosegel, morda celo presegel? "Stare generacije bodo rekle, da je Maradona največji. Mladi ga niso videli igrati, oni so za Messija. In če postane še svetovni prvak ... Resda je Maradona leta '86 skoraj sam osvojil svetovno prvenstvo. Po drugi strani je Messi že petnajst let vrh nogometa. Koliko je bil na vrhu Maradona, osem let, devet? Današnji igralci trajajo dlje."
Prvak? Ni kot leta 2010, ko si zlahka rekel Španija
Še eden je, ki traja. Čeprav je star toliko kot Lucas Mario Horvat, 37 let. Mesijev rival, ki najbrž prav tako igra zadnje svetovno prvenstvo. Kako Argentinci gledajo na Cristiana Ronalda? "Njuno tekmovanje je bolj stvar medijev. Iz časa, ko sta igrala za Barco in Real, ko je bila vsaka tekma vojna. Ampak tudi Ronalda imajo Argentinci radi. Spoštujejo ga, vsa čast mu, pravijo. Zame je mašina, kar zmore pri teh letih, ni normalno. Seveda pa imam raje Messija. Ne le zato, ker sem Argentinec. Njegov slog igre mi je bližje."
In če mislite, da na vprašanje, kdo bo svetovni prvak, argentinski Slovenec kar izstreli "Argentina!", se motite. "Haha, bi rad tako rekel, ampak ... Ni to enako kot leta 2010, ko si zlahka rekel Španija. Ali pa leta 2014, ko je bilo jasno, da bo Nemčija. V Katarju vsak naleti na mino. Prvak je lahko Španija, Francija, Nemčija, Argentina ..." Ne, Lucas Mario Horvat ni po argentinsko pozabil sosedov, hitro je dodal: "Joj, pa Brazilija, seveda."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
