Uroš Gramc
Navijaško romanje, kolesarsko Planico si je želel Primož Roglič na Svetem Višarju in jo tudi dobil. Ogromno obiskovalcev od povsod, iz Nemčije, Češke, Poljske, Belgije, Južne Amerike, Velike Britanije … ter seveda Italije in Slovenije. Naših je bilo verjetno največ, ali pa se je tako zdelo, ker so bili na koncu najbolj evforični. Vmes pa obupani. Brez drame pri Zasavcu očitno ne gre, je bilo kar enotno mnenje. "Joj, me razjezi, koliko tehničnih težav, smole ... Če ne bi zmogel, ne bi nič rekel. Od srca mu privoščim. Lahko, da ne bi imel nikoli več takšne priložnosti," je odleglu Dejanu Erženu iz Trebnjega, ko je bilo že vse znano. Na najlepši možen način se je zaključila zadnja - skoraj že poletna - majska sobota tik za slovensko mejo.
Prišli, da Primožu dajo energijo
Italijani so dobro poskrbeli za obiskovalce, okrasili traso tako, da bi šlo tudi brez smerokazov. Blizu se je dalo priti z avtom, če si bil zgoden, nihče ni ostal ne žejen ne lačen, če se ni sam tako odločil. V vaseh so postavili velike ekrane, a glavnina je šla z gondolo ali peš na vrh ali na prve ovinke gorske ceste, v gozd, kjer ni bilo ničesar. Niti interneta in ne informacij s proge, rezultatov. Kar se vse do konca sploh ni zdelo problematično. "Prišli smo, da Primožu damo energijo, in rad bi videl, kako leti gor po bregu," je ob velikem transparentu dejal Mitja Nahberger s Ptuja, ki je pripeljal navijaško družino z dvema mladima kolesarjema. Še psu so nadeli roza mašno. "Primož je moj vzornik. Rad bi bil dober kot on," je dejal starejši sin Tai, ki mu je bilo všeč prvič na tako veliki prireditvi: "Nisem si mislil, da nas bo toliko kot Rusov." Mlajši Maks pa si je zaželel, da bi se preizkusil s kolesom: "Drugič psa pustimo doma in si jih vzamemo zraven."
Veliko je bilo otrok, a nikjer toliko na kupu kot na ovinku, ki ga je zavzelo 45 učencev (z učitelji in ravnateljem) OŠ Zreče. In to tistih, ki so uspešno opravili bralno značko. "Bolje to, kot da smo šli v motorični park," je povedal Andraž Ivačič. Povsem se je vživel v dogajanje: "Motoristi mi dajejo petke. Super je! Še zvočnik smo prinesli in navili glasbo. Mislil sem, da bo učitelj jezen, pa je rekel, 'daj bolj na glas'." Bili so že v Planici in Timija Zajca pospremili do zmage. Takrat je Andraž ostal brez glasu: "Upam, da se ne ponovi, ker imam jutri rojstni dan." Bi bila Rogličeva zmaga primerno darilo? "O, veliko več kot fizično darilo. Prišel sem z razlogom. Na transparent sem napisal, 'dajmo, Roglič' in narisal še rogljiček." Vsak je nekaj pripravil, punce so izdelale maskoto, plšastega medveda oblekle v navijača, in se porisale po obrazu.
Da spoznajo veličino trenutka
Učitelj slovenščine - pripravil je športno obarvan seznam literature za bralno značko - v dresu Jumbo-Visme se je zdel najbolj zaprisežen navijač. "Zgledi vlečejo. Če imaš kaj rad, z lahkoto navdušiš druge. Pri športu, slovenščini, povsod. Najpomembnejše pa je, da bi otroci spoznali veličino tega trenutka," si je zaželel David Voh. Učencem je predlagal razne biografije športnikov, pa knjige Nepremagljiva enajsterica ter Košarkar naj bo in Kolesar naj bo od Primoža Suhadolčana. "Naj se ve, da podpiramo slovenske avtorje. Punce raje berejo kot fantje, z izborom smo jih želeli malce spodbuditi," je dejal ravnatelj Peter Kos. Dekleta pri športu niso nič zaostajala. Dala Lešek je nastavila štoparico, a ko sta mimo nas odpeljala Roglič in Thomas, ju je ločila le sekunda. Torej 25 premalo. "Ojej, je še kaj možnosti?" je skrbelo Brino Gorinšek. Seveda, še kar nekaj peklenskih kilometrov je do vrha, smo jo skušali pomiriti.
Še več pa je bilo negotovosti. Navijači niso vedeli, kakšne volje naj bodo ob spustu v dolino. Je Rogliču uspelo? Samo osem sekund prednosti ima, je rekel prvi. Že petnajst, je po telefonu izvedel drugi. Ustavili smo se pri avtodomu, tako dodelanem, kot da naš kolesarski as biva v njem. "Ne, mi smo samo strastni navijači," je povedal Nejc Avbelj. Tako strastni, da so izdelali tudi tisoč kvadratnih metrov velik transparent in ga postavili na cilju. Pa ogromno kartonsko repliko trofeje z vgraviranim - Primož Roglič, zmagovalec Gira 2023. "Kdo bo tiskarno prevzel, ko bo tega infarkt?" se je nekdo iz ljubljanske družbe obregnil ob Ceneta Šubica, ki je zakuhal vse to. Veliko je bilo slišati z vseh strani, ko jo je Kisovčanu zagodlo kolo, a nič, kar bi bilo za objavo. Toda očitno je imel v karieri preveč smole, dobil je poljub sreče. Čas je bil za ognjemet kar na sončnem nebu. Vizionarska je bila poteza s trofejo. "Ni kaj dodati. Res si je zaslužil. Jokam, to je noro," je hlipal Šubic. Kaj če bi podobnega pripravil za Tour prihodnje leto? "Že letos ga bom!" je odvrnil. In zakričal družbi: "Fantje, gremo v Rim!"
Obiščite spletno stran brez oglasov.
