Bil je drugačen. Poseben. Zavedal se je tega. In užival v tem. Kdo, če ne Miroslav Blažević, za vse v nogometu preprosto - Ćiro, si je drznil v Ljudski vrt priti tako, da je zbodel Mariborčane. Leta 2005 je kot trener Hajduka pred poslovilno tekmo kapetana vijoličastih Stipeta Balajića razburil z napovedjo "dobili boste tri komade". Končalo se je 1:1, Ćiro pa se mi je nasmehnil: "Naj mi ne zamerijo, hotel sem, da bi bile tribune polne." Če je to bilo treba doseči tako, da so se navijači na stadion prišli jezit nanj ... ne, ni imel težav s tem. Vse za šov. Vse za nogomet. Vedno je ustrelil kakšno hudomušno, ti rekel "sine", te potrepljal in na hitro odšel. Zmagam naproti.
Največje so bile one na SP 1998. Davor Šuker, Zvone Boban ... pod Ćirovo komando se je zares zdelo, da bodo Hrvati svetovni prvaki. V polfinalu jih je ustavila domača Francija. "Domov gremo kot zmagovalci!" je zabičal moštvu, da je za tretje mesto premagalo Nizozemsko. Potem pa šoferju hrvaškega avtobusa zaukazal tri kroge okoli Slavoloka zmage. Takrat se je dokončno zapisal v srca navijačev povsod. Ni se branil tega, da je še sam sebi pravil "trener vseh trenerjev". Ošabnost? Ah, ravno obratno, Ćiro je v pogovoru vsakogar naredil posebnega. Poslušal te je s tako iskrivo zvedavostjo, kot da mu imaš res kaj pametnega povedati.
Njegovi motivacijski prijemi so vžgali. Že leta 1982, ko je osvojil naslov prvaka Jugoslavije z Dinamom. Prej in potem je križaril po klubih od Juge do Švice, od Francije in Grčije do Kitajske. Bil je še selektor Švice, Irana pa Bosne in Hercegovine, od koder je Ćiro, rojen v Travniku, vlekel korenine. Leta 2003 je zanetil evforijo še v Murski Soboti. V Fazaneriji se je pojavil, kot da je prišel osvojit ligo prvakov. Okej, z Muro ni šlo vse po načrtu, a kaj bi to, kjer je bil on, je bil spektakel in bile so polne tribune. Smisel nogometa.
Dolgo se je boril z rakom. Tega ni skrival, v svojem iskrenem slogu je vsem povedal. Ko ga je dvakrat premagal. In ko je tretjo bitko z njim, tako nevajen porazov, začel izgubljati. Umrl je dva dneva pred 88. rojstnim dnevom. Pustil pa spomin, kakršnega je hotel pustiti. Čeprav je bila sreda žalosten dan za nogomet, se človek ob spominu nanj s spoštovanjem nasmehne. In si poželi nogometa.