Ob vseh prihodih in odhodih številnih obiskovalcev našega mesta si le redkokateri gost prisluži notico v medijih, pred približno sto leti pa so bili turisti v mestu redkejši, zato si je marsikateri, pa tudi marsikatera, prislužil, da so jih opazili novinarji. Avgusta 1919 se je v mesto pripeljal član nekdanje italijanske misije v Mariboru, razvpiti stotnik Carara. Najbrž razvpiti, saj Mariborskemu delavcu ni ušlo, da je imel v avtomobilu polno žensk, pisec pa nato zaide celo v vode današnjega rumenega tiska in pripomni: "Če se je ustavil pri svojih prijateljih v Mariboru, še ne vemo. Izvedli pa bomo, če gotovi gospodje tudi zaklepajo svoje vile, kadar imajo tako visoke obiske."
Nič manj pozornosti ni trinajst let kasneje vzbudil obisk štirih francoskih častnikov iz Kambodže. Prenočili so v Mariborskem dvoru na Taboru, njihovo potovanje pa je bilo povsem zasebne narave, iz Maribora so se namenili na Dunaj ter nato v Pariz. A največje pozornosti niso bili deležni francoski častniki, ampak njihov sluga. "Z njimi potuje tudi zamorec, ki so ga častniki kupili od plemena Kambo. Zamorec se je prijazno režal radovednežem, ki so se zbirali davi okrog avtomobila, na katerem zvesto čuva prtljago svojih gospodarjev," zapiše 25. maja 1932 Mariborski večernik Jutra.
Dobro leto kasneje je v mesto pripešačila gdč. Käthe Beschmannova, sicer novinarka iz Saarlanda. Na pešpot po Evropi se je podala že leta 1928 in v petih letih potovanja je bil za njo precejšen del poti. "V dokaz svojega dolgega potovanja nosi s seboj debelo knjigo s samimi uradnimi potrdili in žigi, ki potrjujejo, da ima potnica za seboj že Luksemburško, Francijo, Belgijo, Nizozemsko, Nemčijo, Švico, Češkoslovaško in Avstrijo. Iz Maribora bo nadaljevala pot proti Balkanu," pišejo o sila zanimivi popotnici v Mariborskem večerniku Jutra 23. avgusta 1933.
15-letna Ivan Masten in Gotfrid Rodošek ter njun leto dni starejši prijatelj Herman Perc, vsi iz Gradca, pa so v Maribor pripotovali na prav poseben, pustolovski in predvsem sila nevaren način. Odločili so se, da se k nam pripeljejo na strehi vlaka. Tam jih je na mariborski železniški postaji odkril postajni preglednik, ko so se skušali skriti med vagoni. "Poklical je stražnike, ki so spravili s strehe 'slepe' potnike, ki so bili popolnoma prezebli. Pri zaslišanju so izpovedali, da živijo stalno v Gradcu pri svojih starših in so hoteli potovati v svet," poroča Mariborski večernik Jutra 6. novembra 1934. Mlade pustolovce so zaprli v mariborske zapore ter jih naslednji dan z vlakom poslali nazaj v Gradec k staršem. Seveda so se tokrat nadebudneži peljali v in ne na vagonu.
