(FOTO) Ste vedeli, da največja sekvoja v Sloveniji raste pri Ptuju?

Branka Bezjak Branka Bezjak
24.01.2024 08:00

V kraju Oreše, na poti s Ptuja proti Krčevini pri Vurberku stoji mogočno drevo, ki sodi med sto naravnih znamenitosti v Sloveniji. Izplača se ustaviti in si ga ogledati

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sekvoja v Orešju sodi med sto znamenitosti v državi.
Branka Bezjak

Sekvoje niso ravno značilne za naše okolje, zato je njihova mogočnost deležna še toliko več občudovanja. Drevo je značilno za območje Kalifornije, a so ga na začetku 19. stoletja pomembnejši Evropejci začeli vključevati v svoje prestižne parkovne celice. Ta vrsta dreves, orjaška sekvoja ali mamutovec, sodi v rod visokih dreves, ki pogosto dosežejo zelo visoko starost – tudi do 4000 let.

Gorske sekvoje ali mamutovci sodijo med najmogočnejše rastline na svetu. Za največji primerek te vrste v Sloveniji, v naselju Orešje pri Ptuju, velja Hincejeva orjaška sekvoja, ki je proglašena za naravni spomenik. Obseg drevesa je 7,7 metra, v višino pa meri 45 metrov, je zapisano na tabli ob drevesu. Po svojih značilnostih sodi med sto največjih naravnih znamenitosti Slovenije. Ime je dobila po istoimenski vili, ki prav tako stoji na tamkajšnjem dvorišču.

Sekvoja v Orešju sodi med sto znamenitosti v državi.
Branka Bezjak

Po nekaterih podatkih je bila posajena leta 1865 - in je torej stara več kot 150 let. Čeprav je veliko manjša od mogočnih dreves v Kaliforniji, je tudi to drevo mogočno. Njegova zimzelena krošnja tvori piramidasto obliko. Drevo je vredno ogleda v vseh letnih časih. Pot do nje pelje po lokalni cesti s Ptuja mimo nekdanje vojašnice in griča Panorama do Orešja. Po okrog dveh kilometrih zagledate ogromno drevo že na daleč. Mi smo si ga ogledali v začetku septembra med kolesarjenjem po Dravski kolesarski poti proti Mariboru.

Mogočno deblo, na katerem veje rastejo šele nekaj metrov nad tlemi.
Branka Bezjak

Včasih so bila ta drevesa bolj razširjena. V Evropi, Severni Aziji in Severni Ameriki je nekdaj raslo več kot 40 različnih vrst. V naravi mamutovec kot relikt raste le še v narodnih parkih na zahodnih pobočjih Sierre Nevade na zahodu ZDA v Kaliforniji. V Sloveniji je znan tudi mamutovec iz Preddvora, ki raste pri parkirišču hotela Bor, kjer je v bližini speljana učna pot.

Zaradi redkosti in zavarovanosti je mamutovec gospodarsko nepomembna vrsta, poleg tega je njegov les slabo trajen, zaradi njegove velikosti pa ga je bilo izjemno težko posekati. Po podatkih iz Wikipedie so potrebovali 25 mož in deset dni trdega dela, da so ga posekali. Ne nazadnje pa priča drevo o tem, da vsako posekano drevo težko hitro nadomestimo, saj potrebuje veliko časa, da zraste do takšnega obsega.

Dodajmo še, da si lahko te vrste drevo ogledate tudi v Botaničnem vrtu v Pivoli. Tisto je staro okoli 130 let, to pa pomeni, da raste tam že od začetkov urejanja zasaditev tega vrta. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta