Celje ima največje drevo v državi

Novo najvišje izmerjeno drevo v Sloveniji je Pečovniška duglazija iz Mestnega gozda v Pečovniku pri Celju. Po zadnjih natančnih meritvah gozdarskih strokovnjakov celjske enote Zavoda za gozdove Slovenije meri v višino kar 67,02 metra. To je za dobre štiri metre več od Sgermove smreke na Koroškem, ki pa ostaja najvišje slovensko avtohtono drevo, so včeraj, na dan Zemlje, sporočili celjski varuhi Mestnega gozda.

​Velikanka je še zrasla

Pravzaprav sami že ravno leto dni vedo, da Mestni gozd na južnem obrobju Celja skriva najvišje drevo. "Mi meritve opravljamo že dolgo časa in vemo, da imamo na tem mestu vsaj pet res velikih duglazij, ki merijo nad 60 metrov. A te meritve smo opravljali z laserskim posnetkom terena, lani pa smo velikost preverili z najzanesljivejšo metodo - z merskim trakom in plezanjem na drevo. To je opravil izkušeni plezalec in arborist Rado Nadvešnik," opisuje vodja krajevne enote Celje zavoda za gozdove Robert Hostnik, bolje poznan kot varuh Mestnega gozda.

A ker smo medtem padli v epidemijo, ni nikoli bil pravi trenutek, da bi podatek in krajši film, ki so ga ob tem posneli, primerno predstavili javnosti, dodaja Hostnik. V trenutku, ko to poročamo, je tako najvišje slovensko drevo zagotovo višje še za kakšnih 20 do 25 centimetrov. "V kratkem jo bomo ponovno izmerili. Smo že zmenjeni," dodaja Hostnik.

Na območju celjske velikanke, ki so ji nadeli ime Gaberka, so v zadnjih dveh desetletjih zabeležili 210 velikih dreves duglazij. "Od 101 drevesa, ki mu je bila izmerjena višina, jih skoraj polovica presega višino 50 metrov, deset odstotkov pa višino 55 metrov. V srednji Evropi sicer odrasla gozdna drevesa zrastejo do višine od 30 do 35 metrov, 40 metrov pa presežejo le redko," navaja Hostnik. Ravno to dejstvo je botrovalo temu, da so do velikank že uredili pot. Najvišje med visokimi sicer še niso posebej označili, a kot pravi Hostnik, jo je težko spregledati, saj je edina, ki ima dve debli. V pripravi pa je tudi nova tematska pot, ki bo obenem nova pohodniška pot na priljubljeno Celjsko kočo.

Svetovna rekorderka ni sekvoja

Je pa zanimivo, da je bila najvišje drevo, ki je bilo kadarkoli izmerjeno na Zemlji, prav tako duglazija, ne sekvoja, ki trenutno velja za najvišje drevo na svetu. "Duglazija je merila 126 metrov, a ne stoji več. Podrlo jo je neurje. Trenutno najvišje drevo na svetu je 112 metrov velika sekvoja. Najvišja duglazija, ki meri 99 metrov, stoji v Severni Ameriki," podatke stresa iz rokava sogovornik.

Pečovniška duglazija iz Mestnega gozda Celje pa ni le najvišje izmerjeno drevo v Sloveniji, temveč po trenutno dostopnih podatkih tudi šesto najvišje v Evropi. Najvišje evropsko drevo je evkaliptus v Španiji, ki meri 72,90 metra, drugi največji je portugalski evkaliptus z višino 68 metrov, nekoliko višje od Pečovniške pa so z višinami 67,5, 67,2 in 67,1 metra duglazije iz Anglije in Nemčije. "Če bi upoštevali le drevesa, ki so bila izmerjena z najzanesljivejšo metodo, z merskim trakom in plezanjem na drevo, pa je duglazija iz Pečovnika celo drugo najvišje izmerjeno drevo v Evropi. Njen obseg debla na višini 1,3 metra od tal je 470 centimetrov, premer 150 centimetrov, ocenjeni volumen pa znaša 27 kubičnih metrov lesa," opisuje Hostnik. Cilj merjenja ni v tekmovanju, kdo ima najvišjo, ob tem poudari. "Najbolj pomembna je ozaveščevalna vloga. Da s takšnimi podatki ozaveščamo o pomenu gozdov. Še posebej v mestih."

Duglazija (Pseudotsuga menziesii) naravno raste v zahodnem delu Severne Amerike. Kako je pred okoli 140 leti prišla v Celje? "V Evropo so duglazijo prinesli leta 1827. Najprej so jo sadili kot okrasno drevo v parkih, po letu 1880 pa v obliki večjih nasadov tudi v gozdovih. V Mestnem gozdu v Pečovniku pri Celju so prve duglazije posadili leta 1883. Duglazija raste hitro, proizvaja odličen les in je dokaj odporna proti suši in škodljivcem. Pogosto jo z vidika soočanja s podnebnimi spremembami predstavljajo kot veliki up za evropske gozdove, vendar njen vpliv na naravne gozdne ekosisteme še ni v celoti raziskan in pojasnjen. Ne vemo, koliko je invazivna, zato smo gozdarji še malce rezervirani." Hostnik dodaja, da rastišče duglazij v Pečovniku velja za eno najbolj odličnih v Evropi, zato so že leta 1951 začeli z merjenjem duglazij. Sami tako dosledno nadaljujejo delo, ki so ga zastavili že takratni varuhi gozda.