Nedaleč od centra Celja, v bližini gozdov, je pred dobrimi 15 leti družina Bosio začela uresničevati sanje. V svet konjeništva jih je pripeljala predvsem ljubezen hčerke do plemenitih živali - in takrat so našli primeren prostor za postavitev hleva. "Pregledali smo vse možnosti, kako zastaviti projekt, ker nič podobnega takrat v Sloveniji še ni stalo. Razen Lipice, seveda, ki pa je zaradi državnih sredstev povsem druga zgodba," opisuje Nika Bosio. "Za takšno investicijo se odloči le nekdo, ki ima interes, da na primer otrok tekmuje, kakor je bilo pri nas. Potem mu poskušaš omogočit dobre tekmovalne pogoje, da lahko trenira in da imajo ob tem tudi ostali kaj od tega. Takšno je bilo naše razmišljanje. Tako velika naložba, vredna pet milijonov evrov, pa prinese tudi druge posledice, veliko ostalega moraš dati na stran. Ne moreš otroku več kupiti tekmovalnega konja za 70 ali 80 tisoč evrov, za kolikor se prodajajo kvalitetni konji, ne moreš kupiti kamiona za konja, to so dejstva, ki se jih prej ne zavedaš," pojasnjuje.
Precej let je bil Konjeniški center Celje organizator največjih mednarodnih konjeniških tekmovanj, zdaj običajno gostijo manjša tekmovanja. "Velika tekmovanja prinesejo veliko stroškov, toliko prilagoditev je treba, da se s startninami niti slučajno vse ne povrne. Zato smo v nekem trenutku začeli razmišljati, v katero smer bi šli. Gledali smo stroške in enostavno jih je bilo preveč. Velika tekmovanja sicer prinašajo ugled, ne pa denarja, zato smo to dali na stran," opisuje prva dama centra.
Njihov hlev lahko sprejme v oskrbo 46 konjev
So se pa pred dobrimi tremi leti lotili temeljite energetske sanacije centra. "Leta 2020 smo bili s projektom energetske sanacije uspešni na javnem razpisu za podporo mikro-, majhnim- in srednje velikim podjetjem s področja turizma za povečanje energetske učinkovitosti. V sklopu projekta smo namestili dve 42-kilovatni sončni elektrarni na ostrešje objekta, inštalirali 40-kilovatno geotermalno toplotno črpalko za ogrevanje in hlajenje, pridobili stiskalnico za odpadno plastiko in papir ter izpeljali nekaj manjših posegov na objektu, vse za izboljšanje energetske učinkovitosti. Pridobitev okoljskega certifikata je bil eden od ciljev, ki smo si ga zadali," opisuje sogovornica.
Logično nadaljevanje je bila pridobitev okoljskega certifikata Zeleni ključ. "Gre za mednarodno priznano oznako kakovosti na področju okoljske odgovornosti in trajnostnega delovanja v turistični industriji," pojasnjuje. Njihova kavarna in restavracija Celesta ob vstopu v konjeniški center se zdaj kot prva v knežjem mestu ponaša s tem certifikatom. "Podeljen je za eno leto, potem ga moramo obnoviti. Je pa to nekaj zelo pozitivnega, ker smo se ob pridobivanju certifikata zelo veliko naučili. Zdaj o vsem razmišljamo po sistemu, kako bi nekaj naredili še bolj prijazno okolju. Med drugim smo zamenjali vse potratne luči v hlevu."
Njihov prostoren hlev s pokrito manežo in drugimi potrebnimi prostori lahko v oskrbo sprejme do 46 konjev. "Devet je naših, imamo jih za šolo jahanja. Ta program se je zelo lepo prijel, imamo zelo veliko učencev. Kar precej je tudi odraslih, ki se odločijo, da začnejo jahanje. Prav prijetno je videti, da se nekateri tudi kasneje opogumijo in odločijo za ta športa, ki ne razlikuje med moško in žensko kategorijo," pravi Nika Bosio. Večino boksov imajo zapolnjenih, je pa tudi na tem področju precejšnja borba, dodaja, saj cen ne morejo postaviti na nivo Ljubljane, cene osnovnih surovin pa so se, sploh po začetku vojne v Ukrajini, v državi močno podražile. Tudi pri tem se stroški v celoti ne pokrijejo, dodaja. "A če vztrajamo že 15 let, bomo pač še nekaj časa," optimistično zaključi sogovornica.