Ludovik Černej je napisal življenjepisno črtico o njem in jo objavil v mesečniku Zvonček, listu s podobami za slovensko mladino: "Odlični in slavni ljudje so že bivali v divnem kraju moje mladosti, mojih najlepših sanj, a najodličnejši mož, ki ga je doslej rodila Framska župnija, je doktor Pavel Turner. Visoko na zelenem Pohorju v prijazni Planici je lep Turnerjev dom. Tam je tekla našemu Pavlu zibelka. Tam je dihal krepki in zdravi zrak pohorski, tam je trgal prve pisane cvetice in je tekal kot deček za obilo čredo svojega ljubega očeta. Kdor pozna naše čarobno krasno Pohorje, pač lahko umeva, da ga ljubimo z vso svojo dušo. A bolj ga ne more ljubiti nihče, ko ga ljubi dr. Turner! ... V Framu, kjer se dviga zdaj ponosna, dvonadstropna šola, je bil)samo en razred. In semkaj je zahajal Pavlek dan za dnevom, dobro poldrugo uro hoda iz Planice."
Kulturno ozaveščeni kaplan Oroslav Caf in tedanji župnik Matej Korošak ter napredno misleči učitelj Franc Domanjko so spodbudili um preprostega planiškega fantiča, ki je šel študirat. Učil se je pridno in vestno in postal je doktor in odličen učenjak. Dr. Turner bi bil lahko dobil kako odlično mesto kot profesor, a je ves čas svojega življenja do starosti bil le domač učitelj in vzgojevalec pri raznih visokih rodovinah. Kot tak je mnogo potoval po svetu in nikjer ni imel stalnega doma.
V času našega Turnerja, prvega doktorja prava v Strasbourgu, pesnika, pisatelja, politika, feljtonista, potopisca, predvsem pa velikega domoljuba, mentorja in mecena, je Fram kulturno cvetel. Na njegovo pobudo je bilo leta 1869 ustanovljeno Politično društvo v Framu za bujenje slovenske narodne zavesti proti ponemčevanju. Veliko je pripomogel, da se je Fram zapisal v literarno, politično in kulturno-narodnostno zgodovino.
Leta 1953 so ustanovili Ljudsko prosvetno društvo dr. Pavel Turner Fram. V njem so delovale tri poglavitne sekcije, katerih delovanje sega že pred ustanovitvijo uradnega krovnega društva: kino sekcija, dramska skupina in pevski zbor. Naslednik slednjega, MePZ dr. Pavel Turner Fram, je bil tudi pobudnik častnega dejanja ob spominu na 100. obletnico smrti velikega rojaka, ki je celo življenje ostal samski in prihranil precejšnje imetje. Podpiral je študirajočo mladino, mlade umetnike usmerjal in jim omogočal obisk tujine, jim priskrbel vzgojiteljska mesta pri bogatih in vplivnih ljudeh na Dunaju ali v Gradcu, da so lahko nadaljevali svoj študij. Leta 1924 je svoje premoženje zapustil za štipendije tedaj ustanovljeni ljubljanski univerzi (Turnerjeva štipendija).
Turner se je s svojo delavnostjo in neustavljivo željo po znanju povzpel na visok družbeni položaj in pri tem ostal zvest svoji domovini in domačim krajem. Bil je močna osebnost s širokim znanjem, s katerim si je utrl pot do najvišjih evropskih znanstvenih, političnih in državniških krogov, v katerih je tudi sam deloval in poučeval bodoče intelektualce. Vzgajati Slovence po vzoru zahodne kulture, jih prepričati, da se lahko spogledujejo s svetom, a pri tem ohranijo svojo bit in ustvarjajo v lastnem jeziku, je bil Turnerjev poglavitni cilj.
Framsko kulturno-umetniško društvo s ponosom nosi njegovo ime že dobrih 70 let, njegovi člani pa so se 25. septembra 2024 s spoštovanjem poklonili spominu nanj in na njegov grob v Mariboru položili venec.