Čez nekaj dni, natančneje 28. junija, bo minilo 50 let, kar je 5. generacija kadetske šole (tedanje šole za miličnike) uspešno zaključila šolanje. Svoj odhod iz kadetske šole pred 50 leti so slovesno proslavili prejšnji petek. Zbrali so se v Policijski akademiji, saj njihove šole ni več. Vabilu se je odzvalo 76 kadetov iz petih razredov, profesorji Viljem Celestina, dr. Andrej Anžič in Miro Deželak ter vzgojitelja Ivan Strehar in Janez Lebar.
Leta 1971 se je v peto generacijo vpisalo 171 dijakov, ki so zaključili osnovno šolo. Čez tri leta si je uspešno pridobilo poklic miličnika 155 dijakov. Spoznali so se pred 53 leti, ko so še kot otroci z vseh koncev Slovenije prišli v Tacen pod Šmarno goro po znanje z željo postati miličnik. Vsi so tedaj sanjali otroške sanje, da bodo miličniki na motorju, v helikopterju, na ladji - kaj drugega jih takrat pravzaprav ni posebej zanimalo. To je bil čas lažnih otroških sanj. V enotah milice so se potem srečali z realnostjo in povsem drugačnim delom. Šola je bila za njih tudi drugi dom, saj jih v ustanovi niso samo učili, temveč tudi vzgajali, saj so bivali v internatu in tako preživeli v šoli 24 ur na dan. Le redko so lahko odšli domov, a tri leta so hitro minila.
Družili so se in obujali spomine
Kot pred petdesetimi leti so se po velikosti postavili v vrste po razredih. In se zatem v spominskem gaju s cvetličnima aranžmajema poklonili spominu padlih v vojni za Slovenijo in ubitim miličnikom med opravljanjem službenih dolžnosti. Zatem so si ogledali Muzej slovenske policije. Tudi za skupno fotografijo so poskrbeli. V jedilnici šole, kamor so v času šolanja najraje zahajali, so se potem družili in obujali spomine.
Generacija 1971/74 se je v letih aktivne delovne dobe srečevala in bila soočena s številnimi družbenimi spremembami. Temu so sledile številne spremembe in reorganizacije tudi v milici in pozneje v policiji. Služili so državljanom dveh držav - Jugoslavije in Slovenije. Bili so miličniki in policisti. Aktivno so sodelovali v osamosvojitveni vojni v letu 1991. Danes pa bolj ali manj uživajo status upokojenca.
Vsi prisotni so potrdili, da je bila šola, ki je danes ni več, dobra šola. Tako šola kot miličniki so uživali velik ugled v družbi. Bili so dobri dijaki, odlični športniki, glasbeniki in še kaj, in to v zelo občutljivih letih odraščanja. Svojo poklicno pot so nadaljevali v različnih krajih po Sloveniji. Mnogi so napravili bleščečo poklicno kariero in bili odgovorni nosilci najzahtevnejših nalog v različnih in še kako zahtevnih varnostnih razmerah.
Nekaj podatkov o tacenski šoli
Pričelo se je leta 1967, ko je takratno vodstvo slovenske milice sprejelo odločitev o ustanovitvi Srednje strokovne šole za notranje zadeve - tako imenovane kadetske šole za miličnike. In tega leta so vpisali prvo generacijo fantov - kadetov po končani osnovni šoli. Do leta 1967 ni bilo kadetskega načina šolanja. V milico so prihajali fantje, Slovenci, ki so končali eno od srednjih šol, odslužili vojaški rok ter izpolnjevali stroge zdravniške pogoje. Miličniška znanja in veščine so potem pridobili v posebnih tečajih. V zadnji 32. generaciji so se izobraževali tako fantje kot dekleta. Do leta 1998 je bila šola izključno "fantovska". In prav ta dekleta so bila tista, ki so spremenila miselnost slovenske policije in javnosti nasploh o dekletih oziroma ženskah v policiji. Ker je v življenju vse minljivo, se je iztekel čas tudi njihovi šoli. Leta 2002 je bila ukinjena. Tako so se zaprla vrata izobraževanja 32. generacije kadetov, ki so se v Tacnu šolali za poklic miličnika oziroma policista.
