Življenjske lekcije Anje Rupel: Odraščanje na rokenrol odrih me je spremenilo

Saša Britovšek Saša Britovšek
15.06.2020 06:00

S šestnajstimi leti je začela glasbeno kariero in z zasedbo Videosex nastopala v klubih po vseh koncih nekdanje Jugoslavije. "Jaz, kot mama, bi danes težko spala, če bi moja hči tako živela," si s težavo predstavlja, kako razumevajoča je bila takrat njena mama. Anja Rupel je letošnjo čudno "korona pomlad" in izolacijo izkoristila za ustvarjalni preporod. Z Alešem Klinarjem sta na novo posnela in v nove aranžmaje odela deset Anjinih najljubših pesmi, za piko na i pa sta prihajajočemu albumu dodala še eno čisto novo skladbo. Drugače, novo, sveže zveni tudi pesem Življenje je kot igra 2020, ki je te dni zaplavala na radijske valove.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Anja Rupel 
Izidor Farič

Življenjske lekcije, lahko bi rekli, da že besedilo skladbe Življenje je kot igra sporoča eno od spoznanj, ki vam jih je poklonilo življenje. 
O, da! Lekcijo, da leta hitro minevajo in da je res treba izkoristiti vsak dan. Če samo pogledam letnico prvega izida te pesmi, kar je 1994, ne morem verjeti, kako čas beži. Sicer pa tako, kot sem že takrat v besedilu napisala – življenje je lahko sicer lepo, a enkrat je tako, drugič drugače. Velikokrat težko vplivaš na vsakodnevno dogajanje. Pride slab dan, a potem spet posije sonce. Tudi sama se moram na to opomniti, ko sem kdaj slabe volje in rabim čas zase, takrat se umaknem v svoj svet, a na srečo se zavedam, da bo spet prišlo sonce.
Zelo zgodaj v življenju ste že stali na odru pred velikimi množicami. Kaj vas je naučila ta javna izpostavljenost? 
Skozi svoj glasbo sem tudi odraščala. Bila sem v občutljivem obdobju najstništva, ko smo začeli nastopati, in moram reči, da mi je bila glasba v veliko oporo. Nekoč sem bila precej zadržana in vase zaprta deklica, a petje, nastopi, bend – vse to mi je pomagalo, da sem se sprostila in odprla. Odraščanje na rokenrol odrih me je spremenilo, pridobila sem na samozavesti, izboljšala samopodobo. Veliko sem se tudi naučila v soju takratnih žarometov ... (smeh)
Bili ste stari toliko, kot je zdaj vaša hči Luna, ali pa še mlajši ... 
Da, na začetku sem bila mlajša, kot je Luna zdaj. Kar težko si predstavljam, kako je moralo biti moji mami, ko sem šla pri šestnajstih na prvi koncert v Beograd. Da bi Luna zdaj tako potovala in nastopala z bendom?! Očitno je bila moja mama res odprtih misli, da mi je vse to dovolila, saj je trajalo kar dolgo, veliko je bilo nočnih nastopov po raznoraznih klubih nekdanje Jugoslavije. Na srečo sem jo dobro odnesla, saj nisem imela nobene neprijetne izkušnje. Jaz, kot mama, bi danes težko spala, če bi moja hči tako živela. Zato sem hvaležna moji mami, da me je podpirala in verjela, da mora otrok početi, za kar je nadarjen. Konec koncev takrat tudi ni bilo veliko žensk v rokenrolu, bil je bolj domena moških. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.