Saša Britovšek
Kaj vas je življenje naučilo o sreči?
Da lahko srečo najdeš v najmanjših stvareh, če jo iščeš. Da resnični trenutki sreče niso povezani z veliki stvarmi. Resnično nas razveselijo malenkosti.
Jo torej moramo iskati?
Česar ne iščeš, ni mogoče najti, saj redko pride sama od sebe. Res mislim, da je srečo treba iskati. Da bi ujeli ribo, moramo vreči trnek, tako je. Sreča je v vsakem dnevu in včasih je to težko razumeti.
Kaj vas je življenje naučilo o prijateljstvu?
Da ni veliko ljudi, ki jim lahko rečeš prijatelji. Le nekaj je takšnih, ki bi ti dali vse, kar bi potreboval. Srečen sem, da imam takšne ljudi okoli sebe, nekaj resničnih prijateljev, ki so mi kot bratje.
Kaj vas je življenje naučilo o hvaležnosti?
Tisti, ki ne občuti hvaležnosti, nikoli ne more biti popoln. Samo ko lahko hvaležnost pokloniš, jo lahko tudi prejmeš. Ni lepšega, kot takrat, ko je nekdo hvaležen tebi in ti nekomu. Ta občutek je očiščujoč.
Vas je kariera naučila kaj o samozavesti?
To je zelo krhka tema. Vsi imamo trenutke, ko smo polni samozavesti, in tudi trenutke, ko smo le na ven videti zadovoljni, a se v resnici bojimo. To je čisto naravno. Samozavest dobivamo postopoma. Prej moraš izkusiti tudi strah, negotovost, tremo. Takšna izkušnja te vodi naprej v samozavest. Verjeti vase, v tisto kar delaš, in da se imaš moč dvigniti vsakič, ko padeš.
Kaj vas je kariera naučila o ciljih in uspehu?
Uspeh ... po mojih izkušnjah je tako: bolj kot ga loviš, bolj beži pred teboj. V glasbenem svetu osredotočenost na uspeh ruši kreativnost. Uspeh je češnja na torti, ki je sestavljena iz dela, odrekanja, zaupanja vase, kreativnosti in ljubezni.
Vas je tudi sama glasba česa naučila?
Glasba je zame najpomembnejša. Je moja resonanca z življenjem, jaz vibriram skozi glasbo, saj vsak dan pojem, zavedno in nezavedno. V avtu, doma, na poti ... Tudi po koncertu, ko sam sedem za klavir s kozarcem vina. To je moj način izražanja, moj varnostni ventil, način življenja, ona mi je dala vse in jaz sem njej vse dal.
Vas je glasba česa naučila o ljubezni?
Glasba je ljubezen. Dala mi je možnost, da občutim neverjetno količino ljubezni, ki me dela izbranega. Pa ne mislim, da zaradi uspeha, ampak za tisti trenutek, ko sedim za klavirjem z zaprtimi očmi, potem dvignem glavo in zagledam množico ljudi, ki poje moje pesmi. Lahko jih je dva, tri tisoč, ali pa sto, dvesto. To je strahovito pozitiven stres, ki pričara neko zdravilno ozračje, ki ga je težko opisati. Kot takrat, ko se zaljubiš.
Pred letom dni, ste izgubili dobrega prijatelja, Oliverja Dragojevića. Kako doživljate žalost?
Kot del življenja. Največ nas naučijo stvari, ki nas vržejo iz cone udobja. Žalovanje, bolezen, žalost, so najtežji procesi, ki jih duša lahko prenese. A so dragoceni, saj resnični mir in srečo lahko spoznaš samo po tem, ko si bil na drugi strani. Tudi ko izgubiš drage ljudi, si srečen, ker si bil del njihovega življenja in ceniš trenutke s tistimi, ki so še živi.
