27-letnica, ki živi in dela v Krakovu: Poljaki ne izigravajo pravil

Boris Jaušovec Boris Jaušovec
22.04.2020 19:37

V Krakovu, drugem največjem poljskem mestu s 750 tisoč prebivalci, smo se po telefonu pogovarjali s Hano Semolič Kos, slovensko in špansko državljanko. Na Poljskem živi že dobra štiri leta in dela v podružnici ene od ameriških korporacij s področja informacijske tehnologije.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Masko je v Krakovu dobil tudi kip znamenitega poljskega koreografa in kabaretista Piotra Skrzyneckega.
EPA

Poliglotka je v pogovoru za Večer med drugim primerjala poljsko in špansko resnost boja zoper okužbo s koronavirusom.

Maske obvezne, a jih ni

Hana Semolič Kos je v španski Valencii študirala prevajalstvo in Američani so v svojih vrstah hoteli imeti prav takšno poliglotko. Sedemindvajsetletna Hana ima namreč poleg slovenskega državljanstva tudi špansko, saj je odraščala v Španiji, nedaleč od Alicanteja, blizu obmorske Denie v valencijski pokrajini. Tja sta se starša leta 2001 preselila iz Gornje Radgone. Njena življenjska zgodba in znanje jezikov so mokre sanje evropskih multikultijev: "Ha, govorim slovensko, čeprav mislim, da mi potegne na prleščino. Recimo, prej bom rekla apoteka kot lekarna, čeprav vem, da to morda ni najboljši primer. Ampak pogovarjava se o epidemiji koronavirusa, pa sem pomislila na to. Potem seveda govorim špansko in valencijsko, saj sem v Denii končala srednjo šolo, ki je imela pouk v valencij​anščini. Valencijanščina je svoj jezik, podoben katalonskemu. Nekateri menijo, da je zgolj katalonski dialekt. Govorim tudi angleško in nemško. Vsaj razumem še hrvaško. Ena od mojih babic je bila s Hrvaškega. S poljščino se še žal nisem spoprijateljila in je ne znam. Niti se mi ne zdi preveč podobna drugim slovanskim jezikom, morda je podobnosti še največ v poimenovanju števil."

Smola z lepim vremenom

In kako ona preživlja karantenske dni? "Živim v bloku, ki mu pripada vrt. Veliko stanovalcev je zdaj te dni zunaj na tem vrtu. Ne družimo se ravno, ampak se bolj posamič nastavljamo sočnim žarkom. Prav zdaj, ko je tako lepo vreme praktično vsak dan, se moramo držati doma. Smola! Ampak Poljaki so zelo disciplinirani, ne izigravajo pravil. Na ulicah poljskih mest ni ljudi, ni avtomobilskega prometa, vse je opustelo. Čisto drugače kakor v Španiji," navrže. Kako pa ve, kako je v Španiji? "Kako ne bi vedela? Vsak konec tedna se s prijatelji in nekdanjimi sošolci pogovarjamo po skajpu ali whatsappu. In promet na jugu Španije je skoraj tako gost, kot je bil pred koronakrizo, mi povedo in pokažejo. Grozno! Sploh me ne čudi, da so Španci ta virus po vsej državi tako hitro in tako usodno raznesli."
Poljska se v pandemiji dobro drži. Vsaj za zdaj. Do včeraj so v 38-milijonski državi odkrili nekaj čez 10 tisoč okuženih z novim koronavirusom, 160 jih je resno zbolelo za covidom-19, doslej so zabeležili 404 smrtne primere. Hana Semolič Kos mi še pove, da morajo okuženi s koronavirusom spoštovati strogo samoizolacijo oziroma karanteno: "S tem tukaj ni šale. Lahko te preverijo po mobilnem telefonu. Pošljejo ti sms in v dvajsetih minutah moraš odgovoriti s selfijem, da dokažeš, da si doma za štirimi stenami. Če zamudiš, je kazen lahko 4000 zlotov ali 1000 evrov. Na domove samoizoliranih pa prihajajo preverjat policisti. Pozvonijo in se jim moraš pokazati pri oknu stanovanja ali hiše. Če te ni, lahko dobiš kazen tudi do 30 tisoč zlotov."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta