Avstrijski notranji minister Gerhard Karner vztraja pri nadzoru na meji s Slovenijo. Tihotapske poti namreč vse pogosteje potekajo med drugim prek Slovenije in Hrvaške, je dejal v intervjuju za časnik Kurier. V pogovoru je izrazil tudi pričakovanje, da bodo druge članice po zadnjem azilnem kompromisu EU solidarne z Avstrijo.
Karner je kljub nadzoru na meji zagotovil, da bo promet med poletnimi počitnicami potekal čim bolj nemoteno. Nadaljnji nadzor je utemeljil z besedami, da tihotapske poti vse pogosteje potekajo prek Hrvaške in Slovenije, pa tudi prek Poljske in Nemčije, intervju povzema avstrijska tiskovna agencija APA.
Slovenija sicer avstrijskemu nadzoru na meji nasprotuje in ga označuje za neupravičeno in neučinkovito. Nadzor na mejah s Slovenijo in Madžarsko je Dunaj uvedel leta 2015 na vrhuncu begunske krize, od takrat pa ga na vsakih šest mesecev podaljšuje. Sodišča EU je vmes presodilo, da stalno podaljševanje nadzora na meji zaradi iste grožnje ni skladno s pravom EU.
V zvezi z avstrijskim vetom na širitev schengenskega območja na Romunijo in Bolgarijo se medtem, kot je dejal Karner, "ni nič odločilno spremenilo". Sam meni, da je nadzor na mejah s tema dvema državama še naprej potreben.
Glede sporne izpustitve tihotapcev na Madžarskem maja letos, ki je v Avstriji povzročila razburjenje, je Karner dejal, da se je o tem "intenzivno pogovarjal" z madžarskim kolegom Sandorjem Pinterjem. Ta naj bi mu zagotovil, da bodo tihotapci, ki so jih aretirali v skupni policijski akciji obeh držav, še naprej zaprti ter da so bili izpuščeni le tisti, ki so bili v zaporu že dlje časa in so odslužili večji del kazni.
Karner ob tem pričakuje, da bodo druge države EU po zadnjem azilnem kompromisu v Svetu EU pri sprejemanju prosilcev za azil solidarne z Avstrijo, pri čemer je izrecno omenil Madžarsko in Nemčijo. Novi dogovor na ravni EU sicer med drugim predvideva t. i. mehanizem obvezne solidarnosti, tiste manj obremenjene članice, ki ne bi želele sprejeti prosilcev za azil, pa bi plačale znesek 20.000 evrov na prosilca za azil. Do te reforme sta sicer najbolj kritični Madžarska in Poljska.
